Zdravstveno-higienski režim v vrtcu

 Branka Strah

ZDRAVSTVENO HIGIENSKI REŽIM V VRTCU

Ljubljana, december 2005

VSEBINA:

1 KAJ JE ZDRAVJE 4

2 ZNAČILNOSTI OTROK IN OTROŠKEGA KOLEKTIVA 4

3 HIGIENSKI POGOJI 4

3.1 TEMPERATURA ZRAKA 5

3.2 RELATIVNA VLAGA 5

3.3 OSVETLITEV 5

3.4 UREDITEV IGRALNIC 5

4 ZDRAVSTVENO HIGIENSKI REŽIM 5

4.1 ZRAČENJE 5

4.2 UVAJANJE OTROK 6

4.3 NEGA OTROK V GARDEROBI 6

4.4 ZDRAVSTVENO VARSTVO OTROK 6

4.5 OBLAČILA IN OBUTEV OTROK 6

4.6 PRINAŠANJE NEVARNIH PREDMETOV V VRTEC 7

4.7 ZDRAVSTVENO VARSTVO ZAPOSLENIH 7

4.8 USPOSABLJANJE ZAPOSLENIH ZA DELO Z ŽIVILI 7

4.9 DELOVNA OBLEKA 8

4.10 UMIVANJE ROK 8

4.11 RAZKUŽEVANJE ROK 8

4.12 ZDRUŽEVANJE SKUPIN 8

4.13 UŽIVANJE HRANE 8

4.14 VZDRŽEVANJE HIGIENE PROSTOROV ZA OTROKE IN IGRAČ 9

4.14.1 SREDSTVA IN PRIPOMOČKI ZA VZDRŽEVANJE HIGIENE 10

4.14.2 VRSTE ČISTIL IN PRIPOMOČKOV ZA ČIŠČENJE 10

4.14.3 KRPE ZA ČIŠČENJE 11

4.14.4 OMELA ALI METLE IN SMETIŠNICE 11

4.15 SPANJE 12

4.16 PREVIJANJE OTROK 12

4.17 HIGIENSKI REŽIM PRI RAVNANJU S PERILOM 12

4.17.1 TRANSPORT PERILA 13

4.17.2 PRANJE ODEJIC IN PENASTIH VLOŽKOV ZA LEŽALNIKE 14

4.17.3 RAZPORED PRANJA PREVLEK ZA LEŽALNIKE IN PONJAVE 14

4.18 HIGIENSKO VZDRŽEVANJE IGRIŠČ, PESKOVNIKOV IN IGRAL 15

4.18.1 UKREPANJE OB NAJDBI ODVRŽENIH INJEKCIJSKIH IGEL 15

4.19 IZVAJANJE ZOBNE HIGIENE 16

4.20 DERATIZACIJA V VRTCU 16

4.21 KAJENJE 16

4.22 MALE ŽIVALI V VRTCU 16

4.23 SOBNE CVETLICE 17

5 NALEZLJIVA OBOLENJA 17

5.1 INFEKCIJE ZGORNJIH IN SPODNJIH DIHALNIH POTI 17

5.1.1 PREHLAD 17

5.1.2 ANGINA ( VNETJE MANDELJNOV) 18

5.1.3 VNETJE SREDNJEGA UŠESA 18

5.1.4 AKUTNO VNETJE DIHALNIH POTI ( BRONHITIS) 18

5.1.5 VIRUSNE PLJUČNICE 19

5.1.6 INFLUENCA – GRIPA 19

5.2. OTROŠKE KAPLJIČNE NALEZLJIVE BOLEZNI Z IZPUŠČAJI 19

5.2.1 ŠKRLATINKA 20

5.2.2 OŠPICE-MORBILLI 20

5.2.3 NORICE 20

5.2.4 UKREPI V VRTCU OB POJAVU KAPLJIČNIH INFEKCIJ – EPIDEMIJE 21

5.3 ČREVESNO NALEZLJIVE BOLEZNI 21

5.3.1 OKUŽBE S HRANO 22

5.3.2 ROTAVIRUS 22

5.3.3 SALMONELOZE 23

5.3.4 KAMPHILOBAKTER 23

5.3.5 UKREPI OB POJAVU ČREVESNO NALEZLJIVIH BOLEZNI 23

5.4 ZAJEDAVCI (PARAZITI) 23

5.4.1 NAVADNA GLISTA 24

5.4.2 PODANČICA 24

5.4.3 PASJA TRAKULJA 24

5.4.4 UKREPI V VRTCU 24

5.5 BOLEZNI, KI SE PRENAŠAJO Z DOTIKOM 24

5.5.1 KRASTAVOST (IMPETIGO) 24

5.5.1.1 UKREPI V VRTCU 25

5.5.2 MIKROSPORIASIS – MIKROSPORIJA ( MAČJA BOLEZEN) – GLIVIČNO OBOLENJE 25

5.5.2.1 PREPREČEVANJE MIKROSPORIJE ( MAČJE BOLEZNI) V VRTCU 25

5.5.3 UŠIVOST 26

5.5.3.1 UKREPI V VRTCU 26

5.6 UGRIZ KLOPOV 26

5.6.1 UKREPI PRI UGRIZU KLOPOV 26

5.7 BOLEZNI, KI SE PRENAŠAJO S KRVJO ALI IZLOČKI 27

5.7.1 UKREPI ZA PREPREČEVANJA ŠIRJENJA BOLEZNI S KRVJO 27

6 VROČINSKI KRČI 27

6.1 KAKO UKREPATI 27

7 ASTMA 28

7.1 KAJ STORITI 28

8 EPILEPSIJA 28

8.1 KAKO RAVNATI OB NAPADU V VRTCU 29

9 ALERGIJSKE BOLEZNI 29

Literatura: 30

1 KAJ JE ZDRAVJE

ZDRAVJE je stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega (družbenega) blagostanja ne samo odsotnost bolezni ali nezmožnosti za delo (invalidnosti).

( WHO – SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA)

2 ZNAČILNOSTI OTROK IN OTROŠKEGA KOLEKTIVA

Osnovna značilnost predšolskih otrok je intenziven telesni in duševni razvoj.

Vrtec vključuje najbolj psihofizično občutljivo in za infekcije sprejemljivo starostno skupino, kar velja še posebej za otroke I. starostne skupine, ki nimajo še popolnoma razvitih imunoloških sposobnosti.

Nalezljive bolezni se v otroškem kolektivu širijo bolj intenzivno, ker so medsebojni kontakti otrok tesni, posebno kadar so v zaprtem prostoru.

Sprejem otroka v vrtec pomeni zanj veliko psihofizično obremenitev: popolnoma novo okolje, drugačen način življenja, družino za velik del dneva nadomestijo vzgojitelji in drugi otroci, v stik pridejo z raznimi viri okužb, s katerimi v družini do sedaj niso prišli v kontakt. Za psihofizično in socialno adaptacijo v vrtcu potrebuje vsak otrok različno dolgo dobo zaradi individualnih razlik.

Od bolezni prevladujejo v vrtcu akutne infekcije dihal, predvsem virusne etiologije.

3 HIGIENSKI POGOJI

Okolje in zdravje otroka sta tesno medsebojno povezana. Vrtec predstavlja otrokovo biološko, fizično in socialno okolje, ki nanj kompleksno vpliva. Iz družine pride otrok v zanj popolnoma novo okolje, na katerega se mora še prilagoditi.

Od pogojev, ki so v vrtcu, je odvisno, v kolikšni meri je ali bo otrokovo zdravje ogroženo. Glavne higienske zahteve so zajete v Pravilniku o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Ur. list RS, št. 73/2000), kjer so določene posebne zahteve za izbiro širše in ožje lokacije, ki naj omogoči tudi izgradnjo igrišča ter za orientacijo zgradbe, posebno za prostore, ki jih uporabljajo otroci.

Notranjost zgradbe mora biti tako zgrajena in urejena, da zagotavlja otrokom popolno varnost in higienske pogoje bivanja.

Velikega pomena za zdravje otrok so temperatura, vlaga in osvetlitev bivalnih prostorov.

3.1 TEMPERATURA ZRAKA

Človeški organizem ima sposobnost, da s posebnimi reakcijami vzdržuje svojo normalno temperaturo kljub spremembam temperature okolja. Otroški organizem se slabše prilagaja temperaturnim spremembam okolja, in sicer tem slabše, čim manjši je. Posebno so občutljivi dojenčki, ki še nimajo povsem razvite termoregulacijske sposobnosti in jih moramo varovati pred ohladitvijo in pred pregretjem.

Najprimernejša temperatura zraka v prostoru za otroke (merjena v višini otrok) je okrog 20 C, malo višja v oddelkih I. starostne skupine (20-23 °C) brez večjih odstopanj v teku dneva. Večje spremembe in razlike v temperaturi povzročajo obolenja dihal.

V vsaki igralnici mora biti nameščen sobni termometer. Temperaturo redno kontrolirata pedagoški delavki.

3.2 RELATIVNA VLAGA

Relativna vlaga v bivalnem prostoru je prav tako pomembna. Presuh zrak suši sluznico dihalnih poti, prevlažen zrak pa otežkoča vzdrževanje stalne telesne temperature s potenjem. Najprimernejša je relativna vlaga med 40 in 60 %.

3.3 OSVETLITEV

V prostorih vrtca naj bo čim več naravne osvetlitve. Okenske odprtine v igralnici ne smejo biti manjše od 1/5 površine tal. Stekla pa morajo biti zavarovana v višini rok otrok.

Svetilna telesa morajo biti funkcionalna – paziti je potrebno na pregorele žarnice ter jih zavarovati tako, da ob morebitni eksploziji žarnice zdrobljeno steklo ne pade iz svetilke.

V času dnevnega počitka igralnice ne smemo popolnoma zatemniti (žaluzije …).

3.4 UREDITEV IGRALNIC

Kotički morajo biti pritrjeni oz. postavljeni na način, da jih otroci ne morejo prevrniti, ter tako, da ima pedagoško osebje pregled nad celo sobo. Če se v sobi uporablja preproga, naj bo pogrnjena nekje v kotu igralnice, stran od vrat (zaradi varnosti in vzdrževanja higiene).

Stenske obloge in kotički morajo biti iz gladkih nepoškodovanih površin.

Vtičnice, ki so na dosegu rok otrok, morajo biti zavarovane.

4 ZDRAVSTVENO HIGIENSKI REŽIM

Dobri sanitarno tehnični pogoji v vrtcu še niso pogoj za dobre bivalne pogoje, če vzdrževanje splošnega zdravstveno higienskega režima ni ustrezno.

4.1 ZRAČENJE

Več kot polovica otroških bolezni se prenaša kapljično iz nosne in žrelne sluznice bolnih otrok ali klicenoscev. Povzročitelji lebdijo v zraku, na prašnih delcih, na površinah in predmetih. Če hočemo razredčiti te klice v zraku, moramo prostore zračiti. Zrak se mora izmenjati približno trikrat na uro, pri pojavu obolenj, ki se širijo kapljično, pa še bolj pogosto. Pri tem moramo paziti, da hitrost gibanja zraka ni prevelika (ne več kot 0.3 m/s) in da otroci niso na prepihu.

V odsotnosti otrok pa naredimo prepih in istočasno odpremo okna po vsej višini v dveh sosednjih ali nasprotnih prostorih. Prostore za otroke zračimo pozimi po daljšem bivanju otrok v prostoru, predvsem po zaposlitvi, po uživanju hrane, pred spanjem, po previjanju. Prezračevanje s prepihom naj ne traja več kot 2-3 minute, da se prostori preveč ne ohladijo.

V prehodnem letnem času, kadar je zunanja temperatura dovolj visoka (okrog 20 °C) in poleti naj bodo okna ves dan odprta. S prepihom zračimo najmanj 10-15 minut.

4.2 UVAJANJE OTROK

Pri uvajanju otrok naj se starši preobujejo v svoje copate ali pa jim ponudimo PVC zaščitne copate.

Pred vhodom v oddelek naj si temeljito umijejo roke.

Pri uvajanju otrok v oddelku naj bodo starši zdravi.

4.3 NEGA OTROK V GARDEROBI

Starši naj pod otroka, če ga previjajo ali preoblačijo v za to namenjenem predprostoru oddelka, vedno podložijo papir, ki ga po uporabi odložijo v koš za smeti, ter si dosledno umivajo roke.

4.4 ZDRAVSTVENO VARSTVO OTROK

V skladu z Zakonom o vrtcih (Ur. l. RS, št. 12/96) je vrtec vzgojno izobraževalna in ne zdravstvena ustanova. Iz omenjenega sledi:

Starši morajo ob vstopu otroka v vrtec predložiti POTRDILO O ZDRAVSTVENEM STANJU OTROKA, s katerim zdravnik potrjuje, da otrok nima kontraindikacij za sprejem v vrtec. Istočasno morajo tudi starši podati zdravstvene posebnosti pri otroku (morebitne alergije, nagnjenost k vročinskim krčem …).

Kakršnokoli dajanje terapije otrokom v vrtcih je kontraindicirano. V izjemnih primerih – kot na primer če ima otrok vročinske krče, se v skladu s pisnimi navodili oziroma privolitvijo izbranega pediatra otroka le-temu ob pojavu povišane telesne temperature lahko nudi ustrezna terapija še pred prihodom staršev oziroma eventualno zdravnika. Podobno velja tudi za otroke, ki imajo astmatične napade, epilepsijo itd.

Vrtec naj bi obiskovali samo zdravi otroci. Otroci, ki so bolni ali v »akutni« rekonvalescenci po preboleli nalezljivi bolezni, ne sodijo v vrtčevski kolektiv. Otrok – rekonvalescent po preboleli nalezljivi bolezni, zaradi katere je dobival antibiotično terapijo, ponavadi po dveh dnevih antibiotične terapije sicer ni več kužen za okolico, je pa bolj dovzeten za druge nalezljive bolezni in torej ponovno potencialni vir okužbe za kolektiv.

Zakon o nalezljivih boleznih (Ur.l. RS, št. 69/95), ki zavezuje posredno tudi vrtce, v 10. členu določa, da so potrebni posebni ukrepi za preprečevanje in obvladanje nalezljivih bolezni ter postavitev diagnoze. Omenjeni postopki niso možni, če Zavod za Zdravstveno varstvo ni pravočasno obveščen o pojavu ali sumu na nalezljivo bolezen v vrtčevskem kolektivu. Zato prosimo starše, naj redno javljajo vrtcu, če gre za nalezljivo bolezen, zlasti pa v primeru otroških nalezljivih bolezni, diarej oziroma bruhanja.

Starši oziroma skrbniki, katerih otrok zboli za nalezljivo boleznijo med bivanjem v vrtcu, so dolžni priti po obolelega otroka takoj, ko jih o tem obvesti vrtec. Posredno omenjeni problem ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Ur. l. RS, št. 69/95) v 4. členu. Ta navaja, da ima vsakdo pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami ter dolžnost varovati svoje zdravje pred nalezljivimi boleznimi.

4.5 OBLAČILA IN OBUTEV OTROK

Obutev naj bo dovolj velika, podplat elastičen in nedrseč, da ne ovira otroka pri hoji. Nožici mora nuditi oporo, material pa je odvisen od namena uporabe.

Otroci naj bodo oblečeni večplastno (čebulno), da se jih lahko sleče ali obleče primerno dejavnostim.

Rezervno oblačilo naj imajo v garderobi.

Če se otroka v vrtcu preobleče, starši dobijo umazano obleko v PVC vreči v otrokovi garderobi.

4.6 PRINAŠANJE NEVARNIH PREDMETOV V VRTEC

Otrokom ni dovoljeno prinašati nevarnih predmetov.

Starše je potrebno opozoriti na neprimerne predmete, s katerimi lahko otroci ogrozijo svojo varnost in varnost drugih otrok (večji uhani, prstani, verižice, noži …).

4.7 ZDRAVSTVENO VARSTVO ZAPOSLENIH

Vsi delavci opravljamo preventivne zdravstvene preglede, ki so obvezni po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 56/1999) in Pravilniku o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur. l. RS, št. 87/2002).

Roki obdobnih zdravstvenih pregledov na MDPŠ so določeni skladno z oceno tveganja in Pravilnikom o preventivnih pregledih delavcev.

Skladno s Pravilnikom o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili ( Ur. l. RS, št. 82/03), se vodi po vrtcih dokumentacija, ki vsebuje:

seznam oseb, ki pri svojem delu prihajajo v stik z živili (delavci kuhinj, vzdrževalci, vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev …), usklajen z dejanskim stanjem,

za nove delavce, ki so sklenili delovno razmerje od 5.9.2003, se hranijo podpisana soglasja in individualne izjave o bolezenskih znakih,

podpisane izjave (podpišejo jih vsi delavci, ki so na seznamu),

individualne izjave o bolezenskih znakih, ki jih izpolnijo delavci v primeru prebolevanja obolenj, naštetih na obrazcu, ter izrečeni korektivni ukrepi s strani vodje enote oz. organizacijske vodje po predhodnem posvetu z vodjo prehrane in ZHR (korektivni ukrepi so: napotitev na zdravstveni pregled na Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, premestitev na druga dela in naloge ter upoštevanje odrejenih korektivnih ukrepov),

ugotovitev zdravnika, na podlagi potrdila o pregledu osebe, o izpolnjevanju pogojev za delo z živili in predlagane ukrepe,

pisno evidenco o ukrepih, navedenih na podlagi predlaganih ukrepov zdravnika.

Če vodja ne more zagotoviti, da delavca zamenja drugi delavec, delavec ostane na delovnem mestu, vendar podpiše izjavo Korektivni ukrep za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev pri razdeljevanju hrane, v primeru ko ni možno, da delavca zamenja drugi delavec. Ta obrazec se hrani skupaj z individualno izjavo o bolezenskih znakih.

Vsa ta dokumentacija predstavlja sestavni del notranjega nadzora na osnovah HACCP sistema.

4.8 USPOSABLJANJE ZAPOSLENIH ZA DELO Z ŽIVILI

Pravna podlaga: Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o higieni živil (Ur. l. RS, št. 11/04).

Tako imenovanih tečajev higienskega minimuma (osnovnih in obnovitvenih) ni več. Glede na zahteve zgoraj navedenega pravilnika se vzpostavlja nov sistem sprotnega usmerjenega usposabljanja oz. izobraževanja zaposlenih za delo z živili (notranji in zunanji izvajalci.

Z živili (tudi delitev obrokov) lahko delajo le osebe, ki v praksi izkazujejo znanje o higieni živil. Nova znanja o higieni živil in načelih HACCP sistema moramo stalno dopolnjevati. Vsi zaposleni, ki prihajajo v stik z živili, se morajo udeležiti vsaj ene oblike sprotnega usposabljanja letno, skladno z zahtevnostjo njihovega dela. Vrtec vsako leto pripravi tako imenovan »LETNI PLAN USMERJENEGA SPROTNEGA USPOSABLJANJA«, ki je sestavni del dokumentacije o spremljajočih higienskih programih.

4.9 DELOVNA OBLEKA

Med osebna zaščitna sredstva spadajo:

delovna halja,

predpasnik za hranjenje,

delovna obutev,

zaščitne rokavice,

Dolžnost delavcev je, da pri svojem delu ne ogrožajo otrok in obenem varujejo tudi sebe, zato je delovna obleka obvezna. Delavna halja je lahko vrtčevska ali privatna, mora pa biti namenska.

Predpasnik za hranjenje je obvezen v času razdeljevanja hrane. Nadenemo si ga tik preden prevzamemo servirni voziček s hrano v kuhinji in ga nosimo, vse dokler ne oddamo servirnega vozička z umazano posodo in ostanki hrane v kuhinji. Za hrambo predpasnikov je potrebno najti ustrezno čisto mesto v omari, ločeno od drugih stvari. Nikoli ne sme viseti v igralnici v dosegu rok otrok.

Zaščitne rokavice so zaželene pri nudenju prve pomoči ter pri opravilih, kjer prihaja do neposrednega stika s kužnimi materiali (previjanje otrok z drisko, …).

4.10 UMIVANJE ROK

Bistveno vlogo ima umivanje rok. Vsi predpisi in zdravstveni pregledi ne bodo zalegli, če ljudje ne bodo vzgojeni, kar pomeni, ne le da poznajo predpise in ukrepe, temveč jih osvojijo in tudi samodejno izvajajo, ne glede na to, ali so nadzorovani ali ne.

Umivanje rok je najboljša metoda preprečevanja širjenja črevesnih in kapljičnih nalezljivih bolezni.

Roke si moramo pogosto umivati, obvezno pa:

pred pričetkom dela;

takoj po uporabi stranišča;

tik pred jedjo tik pred delom z živili;

takoj potem ko smo prijeli kaj umazanega ali okuženega.

Pedagoški delavci morajo poleg tega, da stalno skrbijo za higieno svojih rok, skrbeti tudi za to, da so umite roke otrok. Mlajšim pri tem pomagajo, starejše pa nadzirajo in jih spodbujajo, da jim umivanje rok pred določenim opravilom in po njem pride v navado.

Za ustrezno umivanje rok potrebujemo neoporečno tekočo toplo vodo, tekoče milo, papirno brisačo za enkratno uporabo ter koš s pokrovom.

4.11 RAZKUŽEVANJE ROK

Pravilno umite roke so dovolj čiste in jih ni potrebno razkuževati.

Razkužilo uporabljamo le v primeru, da tako odredi zdravstvena inšpekcija ali Zavod za zdravstveno varstvo. Za razkuževanje se odloči na osnovi epidemiološke situacije (ob pojavu nalezljive bolezni, ki se širi).

Razkužilo nanašamo na čiste, suhe roke ter upoštevamo navodilo proizvajalca.

4.12 ZDRUŽEVANJE SKUPIN

Paziti je potrebno, da se ob pojavu epidemije otroci iz različnih skupin ne mešajo med seboj. Na ta način bi bili v primeru, če bi imel en otrok nalezljivo bolezen, izpostavljeni le otroci iz njegove skupine, torej bi manj otrok imelo možnost, da zbolijo.

4.13 UŽIVANJE HRANE

V HACCP načrtu imamo razdeljevanje hrane v igralnicah opredeljeno kot kontrolno točko (KT). Zato se moramo zelo natančno držati spodaj naštetih pravil:

Prostor je potrebno prezračiti.

Očistiti je potrebno mize (namenska rumena krpica in čistilo; raztopina čistila v plastenki – označeno). Čistilo pršimo na vlažno krpo – nikoli direktno na mizo – nevarnost vdihovanja aerosolov.

Čas obrokov se določi na začetku šolskega leta in se ga je potrebno držati.

V primeru, da greste s skupino na izlet ali daljši sprehod in potrebujete kosilo kasneje, po 12.30 uri, morate javiti spremembo v kuhinji. V tem primeru namreč morajo kosilo skuhati kasneje, ker velja pravilo, da je v vrtcu najdaljši čas končne priprave do delitve obrokov maksimalno 2 uri.

Pri delitvi obrokov moramo biti zdravi (izjava, soglasje).

Hrana mora biti čim manj časa na sobni temperaturi in mora biti ustrezno zaščitena pred naknadno okužbo.

V igralnici se živila ne smejo zadrževati predolgo – le v času obrokov! Nato takoj pospravimo. Pogojev za hrambo živil ni.

Ne kihamo in ne kašljamo v lonce s hrano oz. na živila (nevarnost okužbe živil, na primer stafilokoki).

Pri delitvi obrokov je pomembna osebna urejenost in osebna higiena vzgojnega kadra (zlasti rok, lasje morajo biti speti, predpasnik za hranjenje …) ter otrok.

Preverite, če otroci ne jemljejo drugim otrokom hrane, krožnikov ali pribora.

Po obroku pospravimo ostanke hrane v posebno posodo, ki mora biti na vozičku spodaj, očistimo mize, tla – če je potrebno, odpeljemo servirni voziček v kuhinjo, prezračimo prostor in si umijemo roke (tudi otrokom pod nadzorom).

Jedilniki so staršem predstavljeni na oglasnih deskah. Sestavljeni so v skladu z veljavnimi normativi in standardi za prehrano predšolskih otrok.

Otroci imajo ves čas bivanja v vrtcu na voljo napitek (vodo in nesladkan čaj). Za pitje se uporabljajo PVC lončki . Otrokom v dopoldanskem času ponudimo tudi sadje. Pazimo da sadje ne ostaja na oddelku za naslednji dan, zato vsak dan vrnemo skledo v kuhinjo, da se pomije.

Praviloma starši hrane v vrtec ne smejo prinašati. Razlog: zagotavljanje zdravstvene ustreznosti živil.

Izredno pomembno je, da se že na prvih roditeljskih sestankih dogovorite s starši, na kakšen način oz. kako bodo praznovali rojstne dneve otroci v vrtcu. Izjemoma (izrecno na željo staršev, nikoli na zahtevo vrtca) smejo starši (npr. za praznovanje rojstnega dneva svojega otroka) prinesti v vrtec naslednja živila: sadje, zelenjavo, suho pecivo, bombone (naj bodo mehki, trdi so prepovedani – nevarnost zadušitve!), brezalkoholne pijače, sokove.

Vsa našteta živila, razen sadja in zelenjave, morajo biti v originalni embalaži z ustrezno deklaracijo, iz katere je razvidno, da se živilo lahko hrani na sobni temperaturi. Za pripravo in razdeljevanje prinesene hrane sta odgovorni strokovni delavki v oddelku.

Preden pričnejo otroci uživati hrano, prineseno od doma, strokovna delavka preveri rok uporabe na deklaraciji, sadje in zelenjavo pa je nujno temeljito očistiti (oprati) v kuhinji.

V vrtec je prepovedano prinašati kremne rezine, torte, sladolede …, ki zahtevajo neprekinjeno hladno hranjenje.

V kolikor otrok potrebuje dietno prehrano, starši prinesejo zdravniško potrdilo s seznamom prepovedanih in dovoljenih živil. Vsako spremembo diete starši sporočajo organizatorki PZHR. Vsako novo šolsko leto je potrebno zdravniško potrdilo za dietno prehrano obnoviti oz. dostaviti novo.

Če ima otrok dieto, naj starši dosledno sporočajo odsotnost oz. prisotnost otroka.

4.14 VZDRŽEVANJE HIGIENE PROSTOROV ZA OTROKE IN IGRAČ

Ustrezno higiensko stanje prostorov, opreme in igrač v vrtcu je nujno, da se prepreči pojav in/ali širjenje nalezljivih bolezni.

Čiščenje prostorov in opreme vrtca vsakodnevno izvajajo čistilke čistilnega servisa v popoldanskem času. Notranjost omar in razne police čistilke očistijo le v primeru, da so prazne, zato je pomembno, da jih občasno (enkrat tedensko oziroma po potrebi) izpraznite, da jih čistilka lahko temeljito očisti, sicer jih morate čistiti sami!

V dopoldanskem času oziroma v času, ko v vrtcu še ni čistilke, ste za ustrezno vzdrževanje higiene zadolženi pedagoški delavci – vsak delavec v okviru svojega oddelka. Za higieno prostorov, ki so skupni dvema ali več oddelkom (npr. garderobe, sanitarije …) skrbite vsi – po razporedu, ki ga določi organizacijska vodja.

V vrtcu razkužil ne uporabljamo rutinsko, razen izjemoma, kadar dezinfekcijo s kemičnimi razkužili odredi Zdravstvena inšpekcija ali Zavod za zdravstveno varstvo, ki tudi določa obseg in vrsto razkuževanja (v primeru epidemije nalezljivih bolezni ali po večjih adaptacijah).

ZA HIGIENSKO VZDRŽEVANJE IGRAČ STE V CELOTI ZADOLŽENI PEDAGOŠKI DELAVCI!

– Odstranite polomljene in raztrgane igrače.

Neustrezno higiensko vzdrževane igrače lahko predstavljajo pot širjenja nalezljivih bolezni, saj otroci igrače pogosto nosijo v usta. Redno in učinkovito mokro čiščenje igrač je eden od ukrepov, s katerim v veliki meri preprečimo širjenje nalezljivih bolezni.

Termini higienskega (mokrega čiščenja) igrač v vrtcu:

PLASTIČNE IGRAČE

V I. starostni stopnji (otroci igrače pogosto nosijo v usta):

igrače v uporabi se operejo dnevno.

V II. starostni stopnji (otroci so večji in igrač ne dajejo več v usta):

enkrat tedensko oziroma po potrebi.

TEKSTILNE IGRAČE

Operejo se enkrat mesečno v pralnici v pralnem stroju oziroma pogosteje, če je potrebno.

Opomba: V primeru pojava katerekoli nalezljive bolezni v oddelku je režim higienskega vzdrževanja igrač poostren in, če ni drugače določeno, velja za čas najdaljše inkubacije za določeno nalezljivo bolezen in to od zadnjega primera nalezljive bolezni v oddelku.

V tem primeru velja naslednje:

Tekstilne igrače se takoj pošljejo v pranje v pralnico in se umaknejo iz uporabe za čas najdaljše inkubacije za določeno nalezljivo bolezen.

Plastične igrače, ki so v uporabi, se perejo dnevno (velja za I. in II. starostno stopnjo).

4.14.1 SREDSTVA IN PRIPOMOČKI ZA VZDRŽEVANJE HIGIENE

Zagotoviti si jih mora vsak organizacijski oddelek. Odgovorno osebo, ki mesečno sprejema naročila posameznih oddelkov za čistila in pripomočke za čiščenje ter jih naroča pri organizatorki PZHR, določi organizacijska vodja.

4.14.2 VRSTE ČISTIL IN PRIPOMOČKOV ZA ČIŠČENJE

Koncentrirano univerzalno čistilo v plastenki 1l, katerega razredčimo z vodo v plastenki z razpršilko točno po navodilih proizvajalca.

Področje uporabe:

otroške mizice, stoli, police, previjalne mize, plastične igrače, tla.

Upoštevajte navodila za uporabo na deklaraciji!

V primeru, ko čistite igrače oziroma večjo površino tal, uporabite ustrezno posodo (posebno za igrače in posebno za tla – posode morate vidno označiti glede na področje uporabe!!), v katero nalijete toplo vodo in dodate ustrezno količino koncentriranega čistila. Upoštevajte navodila za uporabo na deklaraciji! Igrače morate po čiščenju obvezno sprati še s tekočo toplo vodo in jih osušiti na zraku.

Važno!

Raztopine čistil v plastičnih razpršilkah morate imeti nameščene vedno na mestu, ki je izven dosega rok otrok! Koncentrirana čistila morate hraniti v posebnem prostoru, kamor otroci nimajo vstopa. Prostor mora biti vedno zaklenjen, ključ pa na mestu, ki ga otroci ne dosežejo!

Plastične razpršilke z raztopinami čistil morajo biti vedno ustrezno in vidno označene (vrsta čistila in področje uporabe). Za označevanje lahko uporabite vodoodporni flomaster (npr. RILAN – raztopina)

Površino, ki jo čistite, najprej zmočite z mokro krpo, nato raztopino čistila napršite na vlažno krpo (nikoli ne pršite direktno na površino, zlasti ne v prisotnosti otrok – nevarnost vdihavanja aerosolov!!!), površino očistite in v končni fazi površino vedno sperite še s čisto vodo, da odstranite umazanijo in ostanke čistila.

4.14.3 KRPE ZA ČIŠČENJE

RUMENE KRPE

Področje uporabe:

– otroške mizice, stoli, police, igrače.

Manipulacija po uporabi:

že uporabljeno krpo odložite v koš za umazano perilo, ki je namenjen tudi odlaganju slinčkov, tetra plenic z ležalnikov, prevlek za ležalnike, krpic za brisanje obrazkov in predpasnikov.

BELE KRPE

Področje uporabe:

previjalne mize.

Manipulacija po uporabi:

že uporabljeno krpo odložite v koš za umazano perilo, ki je namenjen tudi odlaganju tetra plenic s previjalnih miz in krpic za umivanje ritk.

KRPE ZA BRISANJE TAL

Manipulacija po uporabi:

že uporabljene krpe odložite v manjšo posodo ali vedro, ki je namenjeno samo odlaganju krp za brisanje tal, ali pa jo dajte v belo vrečo in jo takoj odnesite v prostor za umazano perilo.

Važno!

Vedno uporabite svežo – čisto krpo!

Uporabljene krpe se morajo dnevno pošiljati v pranje!

Po končanem vsakodnevnem delu v oddelku ne sme ostati nobena umazana oziroma že uporabljena krpa.

V oddelku morate imeti na določenem mestu vedno na zalogi zadostno število čistih krp za različna področja uporabe. Zagotovite si jih v okviru posameznega organizacijskega oddelka.

Vse krpe morate označiti z »znakom enote«, ki ga določite v dogovoru s perico in organizatorko ZHR. S tem preprečite morebitno podvajanje označb in »mešanje« krp med posameznimi enotami.

4.14.4 OMELA ALI METLE IN SMETIŠNICE

Praviloma morate umazana tla vedno čistiti le z mokro krpo (prepreči dviganje prahu!). Izjemoma se dovoli tudi uporaba omela ali metle oziroma pometanje, vendar le pod posebnimi pogoji:

pometanje se sme izvajati le takrat, ko v prostoru otroci niso prisotni –

torej vedno le brez prisotnosti otrok! Pri pometanju se

namreč s tal dvigajo prašni delci, na katerih so prilepljeni različni, tudi

patogeni mikroorganizmi, in če so v prostoru pri pometanju prisotni

otroci, le – ti vdihavajo prašne delce in s tem seveda mikrobe.

Nevarnost okužbe!!

Pri odločanju za ali proti pometanju vedno pomislite tudi na varovanje

s svojega zdravja.

Po končanem pometanju je vedno nujno prostor temeljito prezračiti!

Omelo ali metlo je potrebno po vsaki uporabi očistiti in shraniti na ustrezno mesto, ki mora biti suho in zračno. Omel ali metel ne smete nikoli odložiti neposredno na tla, vedno jih morate obesiti in sicer tako, da je spodnji del omela ali metle vsaj 5 cm od tal, da se lahko hitreje osuši, s tem pa se prepreči razmnoževanje mikroorganizmov.

4.15 SPANJE

Prepričajte se, ali imajo otroci svoje postelje oz. ležalnike in svojo posteljnino (ležalniki morajo biti označeni).

Pred spanjem prezračite sobo.

Ležalniki se postavljajo po kosilu. Razporejeni morajo biti tako, da je otrokom zagotovljena možnost gibanja med ležalniki, da ima pomočnica vzgojiteljice prost dostop do vsakega otroka ter da imata sosednja otroka skupaj glavo in noge.

Skrbeti je potrebno za zdravo počutje otrok pri spanju.

Ležalniki naj se preoblačijo vsakih 14 dni, po potrebi tudi bolj pogosto.

– Ležalniki se ne smejo preoblačiti v prisotnosti otrok.

4.16 PREVIJANJE OTROK

Pri menjavanju plenic vedno uporabljajte tako metodo, da bo preprečila širjenje bolezni, ki se prenašajo preko prebavil.

Preverite, če imate vse, kar potrebujete pri previjanju (plenice ali obleke, pripomočki za umivanje).

Položite papir ali plenico na mesto, kjer bo ležal otrok.

Dvignite otroka, pri tem ga držite stran od sebe in ga položite na papir ali plenico.

Odstranite umazane plenice ali obleko; odložite jih v posebno posodo.

Očistite otrokovo zadnjico in odstranite uporabljen papir ali plenico. Če je potrebno otroka celega umiti, uporabite tekočo vodo.

Obrišite otroka in odstranite krpico; če imate rokavice, jih odstranite.

Zavijte in oblecite otroka, zdaj ga lahko držite bliže.

Umijte otrokove roke.

Očistite previjalno mizo, pripomočke, ki ste se jih dotaknili, ter posteljico oz. ležalnik, če je potrebno.

Umijte svoje roke.

4.17 HIGIENSKI REŽIM PRI RAVNANJU S PERILOM

LOKACIJA CENTRALNE PRALNICE:

ENOTA PRULE, do Stara Ljubljana, Ulica na grad 2a. ; tel: 651

Perici v centralni pralnici pereta, likata in »krpata« perilo za vse enote Vrtca Pod Gradom.

OZNAČEVANJE PERILA

Vsak kos perila v posameznih enotah mora biti ustrezno označen! (S tem preprečimo »mešanje« perila med enotami.)

Odgovorno osebo za označevanje perila določi organizacijski vodja za svojo enoto.

»Znak enote« (všit na vsak kos perila s šivalnim strojem ali ročno) mora biti jasno viden in značilen za posamezno enoto. Izbrano oznako mora organizacijski vodja nujno predhodno javiti perici, da se prepreči morebitno podvajanje oznak in zagotovi vračanje čistega perila v ustrezne enote.

MANIPULACIJA Z UMAZANIM IN ČISTIM PERILOM

Umazano in čisto perilo mora to biti strogo ločeno – poti se ne smejo nikoli križati!!!

Umazano perilo odlagamo v bele PVC vreče (ustrezne velikosti), ki so nameščene v PVC koših za umazano perilo. Koše za zbiranje umazanega perila namestimo tako, da si delo čim bolj olajšamo.

Ustrezen prostor oziroma mesto v posamezni enoti za zbiranje umazanega perila pred transportom v pralnico in odlaganje čistega perila po transportu iz pralnice določi organizacijski vodja enote. V primeru, da je prostor isti za umazano in čisto perilo, je potrebno zagotoviti časovni zamik in vmesno temeljito mokro čiščenje prostora. PVC vreče s perilom se ne smejo nikoli odlagati neposredno na tla – zagotoviti je potrebno ustrezno odlagalno površino, ki je iz materiala, kateri omogoča mokro čiščenje in morebitno potrebno razkuževanje. Najboljša so kovinska ogrodja, na katera se namesti PVC vreča – bela ali PVC banjice.

PVC vreče, v katerih je umazano perilo iz kotičkov morajo biti pred transportom ustrezno označene (oddelek ter vrsta in količina umazanega perila). Za označevanje vreč s perilom lahko uporabite debelejši vodoodporni flumaster.

Ločeno zbiramo umazano perilo kuhinje in oddelkov!

ZBIRANJE UMAZANEGA PERILA V KUHINJI

Ločeno se zbira:

delovna obleka, predpasniki, kuhinjske krpe za posodo in površine;

krpe za tla.

ZBIRANJE UMAZANEGA PERILA NA ODDELKIH

Ločeno se zbira:

predpasniki za delitev obrokov hrane, krpice za brisanje

obrazkov otrok, slinčki, rumene krpice za brisanje mizic v igralnici pred in po obrokih, prevleke za ležalnike, prevleke za odejice, tetra plenice, ki se uporabljajo kot podlaga za glavice otrok na ležalnikih, delovna obleka,

tetra plenice oz. krpice za umivanje ritk otrok pri previjanju, krpice za čiščenje previjalnih miz, tetra plenice, ki se uporabljajo kot podlaga na previjalni mizi;

krpe za čiščenje tal.

SHRANJEVANJE ČISTEGA PERILA V ENOTAH

Čisto perilo se shranjuje v posebnem prostoru ali zaprti omari – ločeno glede na namembnost. Perilo iz kuhinje se hrani v posebni omari.

V omari, ki je namenjena shranjevanju čistega perila, se ne sme hraniti nobenih drugih stvari!

Opomba: Ločeno zbrano perilo se tudi pere ločeno!!!

4.17.1 TRANSPORT PERILA

Transport umazanega perila v centralno pralnico in čistega perila iz pralnice v posamezne enote vršita hišnika s transportnim vozilom (perilo, pripravljeno za transport, mora biti v zavezanih belih PVC vrečah):

Odgovorni osebi za transport perila sta oba hišnika, ki morata zagotoviti strogo ločen prevoz umazanega perila od prevoza čistega perila in hrane. Upoštevati je potrebno časovni zamik in izvajati temeljito mokro čiščenje transportnega vozila med prevozom različnih »tovorov«. S tem se prepreči križanje čistih in nečistih poti!!!

Transport umazanega perila iz posameznih enot v centralno pralnico se mora izvajati vsakodnevno. To velja za vse vrste perila, razen za prevleke za ležalnike in prevleke za odejice, ki se ne perejo vsakodnevno, temveč po posebnem razporedu. Poseben režim pranja velja tudi za odejice in penaste vložke za ležalnike.

4.17.2 PRANJE ODEJIC IN PENASTIH VLOŽKOV ZA LEŽALNIKE

Odejice in penasti vložki za ležalnike se operejo enkrat letno oziroma po potrebi. Perejo se v pralnem stroju v centralni pralnici. Točen termin pranja vsako leto sproti predhodno določita organizacijski vodja enote in perica. Priporočljivo je, da se odejice operejo v poletnem času, ko niso v uporabi.

4.17.3 RAZPORED PRANJA PREVLEK ZA LEŽALNIKE IN PONJAVE

POGOSTOST PRANJA PREVLEK ZA LEŽALNIKE IN PONJAVE

I. starostna stopnja: 1x/teden oz. po potrebi (otroci od 1. do 3. leta)

II. starostna stopnja: 1x/2 tedna oz. po potrebi (otroci od 3. do 6. leta)

URNIK PRANJA PREVLEK ZA LEŽALNIKE IN PONJAVE IZ POSAMEZNIH ENOT

I. starostna stopnja (1x/teden)

Enota/Dan

PONEDELJEK

TOREK

SREDA

ČETRTEK

PETEK

PRAPROTNIKOVA

X

 

 

 

 

 

 

 

STARA LJUBLJANA

 

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

POLJANSKA

 

 

 

 

 

 

 

X

 

 

 

 

 

ZEMLJEMERSKA

 

 

 

 

 

 

 

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

II. starostna stopnja (1x/2 tedna)

 

Enota/teden

 

1. teden

 

2. teden

 

3. teden

 

4. teden

 

PRAPROTNIKOVA

 

 

 

X (sreda)

 

 

 

X (sreda)

 

JANEŽIČEVA

 

X (torek)

 

 

 

X (torek)

 

 

 

STARA LJUBLJANA

 

 

 

 

 

X (ponedeljek)

 

 

 

X (ponedeljek)

 

STROSSMAYERJEVA

 

X (četrtek)

 

 

 

X (četrtek)

 

 

 

POLJANSKA

 

X (sreda)

 

 

 

X (sreda)

 

 

 

ZEMLJEMERSKA

 

 

 

X(torek)

 

 

 

X(torek)

 

 

 

 

 

 

 

Opomba: Z znakom X je v tabelah označen dan oziroma teden, ko se v

 

centralni pralnici vrši pranje prevlek iz posameznih enot. To pomeni,

 

da morate v enotah ležalnike in ponjave preobleči en dan prej kot je

 

zabeleženo v tabelah.

 

 

 

 

V primeru pojava nalezljive bolezni v oddelku morate ležalnike preobleči oziroma zamenjati prevleke takoj ob pojavu nalezljive bolezni in ne glede na urnik rednega periodičnega pranja prevlek, ki je naveden v zgornjih tabelah. V tem primeru mora organizacijski vodja o izrednem pranju prevlek (zaradi pojava nalezljive bolezni) po telefonu obvestiti perici v centralno pralnico.

 

 

 

 

4.18 HIGIENSKO VZDRŽEVANJE IGRIŠČ, PESKOVNIKOV IN IGRAL

 

 

Psom in mačkom preprečimo dostop do igrišč oz. peskovnikov.

Vsako jutro, preden odpeljete otroke na igrišče, morate igrišča dosledno in natančno pregledati, zlasti zaradi možnosti odvrženih kužnih odpadkov (rabljenih igel, steklovine, cigaretnih ogorkov, iztrebka).

Mivko često pregrabimo z gostimi grabljami, odstranimo vse smeti in druge predmete, očistimo obod in okolico. Če najdemo iztrebke, jih moramo odstraniti skupaj s peskom okoli njega, preden peskovnik pregrabimo. Po potrebi pa jo tudi zamenjamo. Ko se peskovnik ne uporablja naj bo pokrit, če je to le mogoče.

Dezinfekcijo peskovnikov izvajamo le izjemoma.

Poškodovanih igral naj otroci ne uporabljajo (obvestimo hišnika).

 

4.18.1 UKREPANJE OB NAJDBI ODVRŽENIH INJEKCIJSKIH IGEL

 

 

Zaradi velike nevarnosti, da so na igriščih vrtca odvržene rabljene injekcijske igle, morate vsako jutro, preden odpeljete otroke na igrišče, igrišča dosledno in natančno pregledati.

V primeru, da iglo najdete, jo je potrebno previdno, da se ne zbodete, zavarovati s trdo plastiko ali kartonom ter odvreči v smetnjak. Ob najdbi igel na javnih površinah je potrebno obvestiti strok. sodel. za ZHR.

Otroke poučimo, da se takih predmetov ne smejo dotikati in da o njihovi najdbi takoj obvestijo vzgojitelje.

Testiranje prisotnosti virusov na takih predmetih zaenkrat nima pomena, ker laboratorijski testi še niso dovolj specifični za praktično uporabo rezultatov.

Po do sedaj znanih podatkih virusi izven človeka svojo kužnost zelo hitro izgubijo. Na njihovo kužnost imajo vpliv UV žarki, temperatura okolja idr. Virus hepatitisa B pa je v krvnem mediju izven telesa precej obstojnejši kot HIV.

Obsežne raziskave so pokazale, da tveganje za prenos okužbe ob vbodu zavisi od izvora kužnega materiala, od obsežnosti poškodbe (globina in velikost rane), od predmeta, s katerim je nastala poškodba in od količine kužnega medija (kri v lumnu ali le na površini) ter od splošnega zdravstvenega stanja poškodovane osebe oz. njenega imunskega statusa.

 

Najpomembnejši je postopek prve pomoči:

pustimo, da ranjeno mesto krvavi,

intenzivno spiramo vbodeno mesto močnim curkom vode in

natančno in večkrat zapored očistimo rano z razkužilom (SPITADERM SPRAY), ki ga pustimo na rani, da se osuši.

Okoliščine, v katerih je prišlo do izpostavitve potencialno kužnemu materialu ( kraj, datum in uro poškodbe ter število vbodov) zabeležimo in sporočimo staršem, da to sporočijo izbranemu zdravniku, ki ga obiščejo, zdravnik bo odločil o potrebnih nadaljnjih postopkih, in sicer o morebitnem zavarovanju s cepivom in imunoglobulinom proti hepatitisu B.

Odprto pa ostaja vprašanje o antiretrovirusni kemoprofilaksi, če obstaja utemeljen sum, da je igla okužena s HIV, ter o ponavljajočih testiranjih poškodovane osebe na HIV.

 

4.19 IZVAJANJE ZOBNE HIGIENE

 

 

Čiščenje zob se izvaja le v primeru, ko sanitarno-tehnični in prostorski pogoji v objektu oziroma v umivalnici omogočajo higienski način umivanja zob ter shranjevanje pripomočkov. Pri čiščenju zob sodeluje in ga nadzira vzgojiteljica ali pomočnica vzgojiteljice, ki sta odgovorni tudi za izvajanje čiščenja in shranjevanja pripomočkov.

Pred umivanjem zob je obvezno umivanje rok. Vzgojiteljica pred in po čiščenju preveri oznake na krtački in kozarčku oz. stojalu, da ne pride do zamenjave. Po umivanju se ščetko opere pod tekočo vodo, otrese, shrani na stojalo s ščetinami navzgor tako, da se med seboj ne dotikajo. Stojalo je potrebno po končanem umivanju pokriti.

 

Le dobro splaknjena ščetka (to je brez ostankov hrane in zobne paste), ki se hitro posuši, je zagotovilo, da se na njej ne bodo razmnoževali mikroorganizmi. V primeru epidemioloških indikacij začasno prenehamo s čiščenjem zob. Epidemiološke indikacije za prenehanje umivanje zob so v primeru pojava epidemije nekaterih črevesnih, kapljičnih ali drugih nalezljivih bolezni. Pojav nalezljivih bolezni v skupini vzgojiteljica sporoči delavki za ZHR.

 

Tako negovana ščetka ne bo ogrožala zdravja ali vzbujala odpora, njena življenjska doba pa bo daljša.

 

4.20 DERATIZACIJA V VRTCU

 

 

Strupi, ki jih uporabljajo za deratizacijo, preprečujejo strjevanje krvi pri živalih in človeku. Vabe morajo biti postavljene v boksih, ki so stalno nameščeni in se jih pregleduje. Mesta boksov morajo biti vrisana v načrte. Največkrat so to mesta v kletnih prostorih, ki so nedostopna otrokom in niso v stiku s hrano. V primeru, da je potrebno nastaviti strup tudi v prostorih, kjer se zadržujejo otroci, pa mora biti strup odstranjen in površine očiščene pred njihovim prihodom v ta prostor.

V igralnice se vabe za glodalce vedno postavijo v popoldanskem času, ko je vrtec prazen.

Po opravljeni postavitvi vab v igralnici izvajalec označi vrata z opozorilom o prepovedi vstopa v prostor. Pristojna oseba vrtca mora zakleniti igralnico.

Izvajalec mora na zapisniku vpisati in vrisati mesta postavitve vab: ime igralnice in število postavljenih vab.

Naslednjega dne (oz. po vikendu) vabe pobere izvajalec – tisti, ki jih je tudi postavil.

Pristojna oseba vrtca mora zagotoviti, da nihče ne vstopi v igralnico pred izvajalcem. Igralnica mora biti odklenjena neposredno pred izvajalcem.

Izvajalec izpolni drugi del zapisnika o pobranih vabah in zapiše ugotovitve.

V primeru, da je potrebno nastaviti strup tudi v prostorih, kjer se zadržujejo otroci, pa mora biti strup odstranjen in površine očiščene pred njihovim prihodom v ta prostor.

Strupi niso hitro delujoči. Zato v primeru nesreče ne izgubite razsodnosti. Če se je otrok samo dotaknil vabe, mu kožo dobro operite. Če je imel vabo v ustih mu dobro izperite usta, če pa jo je pojedel mora vsebino izbruhati (ne dajte mu piti mleka!). Nato se odpravite k zdravniku.

Strup je bolj nevaren v večkratnih odmerkih manjših količin. Učinek strupa je odvisen od telesne teže otrok, kar pomeni, da je za lažje otroke bolj nevaren.

Vsekakor pa deratizacija ne bo potrebna, če bodo vzdrževani prostori čisti, suhi in brez organskih odpadkov. Smeti pa morajo biti v zunanjih kontejnerjih dobro zaprte in redno odstranjene.

 

4.21 KAJENJE

 

 

Kajenje v vrtcih je v celoti prepovedano.

Prepoved kajenja mora biti označena na vidnem mestu.

 

4.22 MALE ŽIVALI V VRTCU

 

 

V vrtcih so lahko samo živali, ki so v zaprtih posodah: akvarijih, terarijih in akvaterarijih.

Le-te pa morajo biti vsako leto pregledane pri veterinarju.

Ostale živali, zaradi možnosti prenosa infektov in zahtevnega vzdrževanja, niso primerne.

O nabavi malih živali v vrtcu obvestite delavko za ZHR.

 

4.23 SOBNE CVETLICE

 

 

Če so v igralnici sobne rastline, morajo biti le-te higiensko vzdrževane ( brisanje prahu …). Rože naj ne bodo v dosegu rok otrok.

Sobne rastline so lahko vir strupov. Nekatere povzročajo zelo neprijetne težave, če jih otrok trga ali grize. Zato se izogibajte naslednjim rožam : difenbahija, gledicija (kristusovo trnje), klivija, koralni grm, sobni jeglič …

 

5 NALEZLJIVA OBOLENJA

 

 

Otroci lahko dobijo nalezljivo bolezen doma ali v vrtcu – toda več možnosti za okužbo je v vrtcu, kjer otroci preživijo daljši čas v skupini.

Najpogosteje se v vrtcu pojavljajo okužbe zgornjih dihal, ki se prenašajo s kužnimi kapljicami, in črevesne nalezljive bolezni.

 

 

 

5.1 INFEKCIJE ZGORNJIH IN SPODNJIH DIHALNIH POTI

 

 

Okužbe dihal so po vsem svetu najpogostejši vzrok za obisk bolnikov pri zdravniku.

Okužbe dihal so pogostejše pri otrocih (6 do 8 krat letno) kot pri odraslih (2 do 4 krat letno).

Otroci v vrtcih, stari do 5 let, zbolijo od septembra do maja tudi do 9 krat. Dečki zbolijo pogosteje kot deklice.

Specifičen je vzorec pojavljanja okužb pri določenih povzročiteljih (nahod pogosteje v pozni jeseni in zgodnji spomladi).

Podhlajenost ne vpliva na pogostnost obolenj dihal.

Prebolena bolezen ne povzroča odpornosti proti kasnejšim prehladom.

 

5.1.1 PREHLAD

 

 

Prehlad je najpogostejše vnetje zgornjih dihal. Ima blag in kratkotrajen potek. Je najpogostejši vzrok za odsotnost z dela ter iz šole in vrtca. Preide spontano. Povzročajo ga virusi.

POTA OKUŽBE

Glavni rezervoar respiratornih virusov so otroci. Okužba se zato hitro širi v družinah, vrtcih, šolah. Otroci se okužijo od drugih otrok v vrtcih in šolah ter prenesejo okužbo v družino.

Družinski člani zbolevajo v 1-5 dnevnih intervalih. V družini zbolijo predvsem otroci in matere.

Velika količina virusov se izloča z nosnim izločkom v okolico; največ virusov se izloča od 2. do 4. dneva bolezni.

Na pogostnost okužb dihal vplivajo tudi življenjski pogoji: kajenje, majhni otroci v družini, podhranjenost, dojenje, socialno higienski pogoji.

VIRUSI SE ŠIRIJO NA DRUGE OSEBE:

neposredno z nosnim izločkom obolelega na kožo in sluznice bodočega bolnika ali na predmete;

z večjimi delci nosnega izločka, ki pridejo na bodočega bolnika po zraku (kihanje, kašljanje);

kužne kapljice nosnega in žrelnega izločka lebdijo na prašnih delcih v zraku;

z rok bolnikov s prehladom so vedno osamili viruse.

Čas med okužbo in začetkom bolezni je 1-3 dni.

ZNAKI BOLEZNI

Glavni znaki: tekoč izcedek iz nosa, kihanje, praskajoče in pekoče bolečine v žrelu, suh kašelj, zvišana telesna temperatura, predvsem pri otrocih.

Dodatni znaki: hripavost, pekoč občutek v očeh, izguba okusa, bolečine v ušesih, govorjenje skozi nos, razpokana koža ob nosu.

TRAJANJE BOLEZNI: 1-2 tedna.

KOMPLIKACIJE: vnetje obnosnih votlin, vnetje srednjega ušesa.

PREPREČEVANJE: Cepiva še niso izdelali. Zdravil proti tem virusom nimamo. Otroci s prehladom naj ne hodijo v vrtec. Tako bolnik kot osebe, ki pridejo z njim v stik, si morajo pogosto umivati roke. Potrebno je uporabljati robčke za enkratno uporabo. Otrok naj kiha in kašlja v robček in ne v prostor.

 

 

5.1.2 ANGINA ( VNETJE MANDELJNOV)

 

 

Povzročitelj je betahemolitični streptokok ( Streptococcus Pyogenes). Je najpogostejši povzročitelj gnojnih angin.To je bakterija, ki najpogosteje povzroča okužbe pri ljudeh, vendar je le pri 15 % bolnikov z bolečinami v žrelu vzrok njihovih težav.

Okužbo prenaša bolnik s tesnim stikom z zdravo osebo preko večjih delcev žrelnega izločka. Prenos preko lebdečih delcev v zraku ni pomemben.

Bakterijo lahko raznesejo tudi preko okužene hrane (mleko), manjše epidemije nastopajo v družinah, vrtcih, šolah, vojašnicah.

Bacilonosci za razširjanje bolezni niso pomembni.

Najpogosteje zbolijo otroci od 3-5 let starosti in otroci v šoli.

Bolezen je pogostejša v hladnih mesecih.

Inkubacija je 12 ur do 4 dni.

Znaki bolezni: Nenaden začetek z mrzlico, visoka vročina, glavobol, bolečine pri požiranju, bolečine v trebuhu pri otrocih, močno rdeče žrelo.

Otroci pod tremi leti starosti nimajo angine, ampak dolgotrajen izcedek iz nosa, nekoliko zvišano temperaturo, povečane vratne bezgavke.

 

30 – 60 % bolnikov ima blag potek.

 

 

 

5.1.3 VNETJE SREDNJEGA UŠESA

 

 

Vnetje srednjega ušesa je najpogostejše bakterijsko vnetje majhnih otrok. Vnetje lahko poteka na več načinov.:

akutno vnetje (3 tedne)

subakutno vnetje (12 tednov)

kronično vnetje (> 12 tednov)

To vnetje je najpogostejše pri otrocih v starosti od 6-24 mesecev. Pojavlja se tudi v starosti do 5 let in pri šoloobveznih otrocih, zelo redko pa pri odraslih.

Pri 3 letih starosti je več kot 2/3 otrok vsaj enkrat prebolelo vnetje srednjega ušesa, pri 7 letih pa 90 %.

Akutno vnetje srednjega ušesa se rado ponavlja. Na to vpliva: če je prvo vnetje do starosti do 6 mesecev, moški spol, otroci, ki niso bili dojeni, bivanje v vrtcih, otroci kadilcev, anatomske spremembe v predelu tube.

Povzročitelji: v 25 % virusi, ki povzročajo prehlad,

bakterije: S. Pnevmoniae, H. Influence, M. Catarrhalis

ali oboji skupaj.

Znaki bolezni: Nespecifični : zvišana telesna temperatura, nespečnost, jokavost, vrtoglavica, šumenje v ušesu.

Specifični: bolečine v ušesu, občutek tekočine v ušesu, slab sluh, izcedek iz ušesa

KOMPLIKACIJE: slabši sluh, motnje v razvoju govora, bakterijsko vnetje okolnega tkiva.

 

5.1.4 AKUTNO VNETJE DIHALNIH POTI ( BRONHITIS)

 

 

Akutni bronhitis je okužba sapnika in manjših dihalnih poti. Običajno je pridružen vnetju zgornjih dihalnih poti.

Povzročitelji so 90 % virusi, redkokdaj bakterije. Bakterije pa lahko povzročajo tudi sekundarno vnetje.

Nekateri virusi (virusi influence) močno okvarjajo sluznico dihalnih poti. Vneta sluznica izloča obilo sluzi.

Najpogosteje zbolijo otroci pod 5 let starosti v januarju in februarju.

ZNAKI BOLEZNI:

Vodilni znak je suh, dražeč kašelj, ki dolgo traja; pri polovici bolnikov 2 tedna, pri četrtini pa 3 tedne. Kašelj je sprva suh, nato pa se pojavijo gnojni izpljunek, bolečine za prsnico ter zvišana telesna temperatura.

Težje poteka bolezen pri kadilcih in v okoljih z onesnaženim zrakom.

ZDRAVLJENJE: priporočajo veliko tekočine;

sredstva proti kašlju zvečer;

paracetamol, če je potrebno;

počitek.

PREPREČEVANJE: isto kot pri prehladu.

 

5.1.5 VIRUSNE PLJUČNICE

 

 

Veliko virusov, ki povzročajo prehlad, lahko povzroči pljučnico.

Najpogostejša povzročitelja pa sta: respiratorni sincicialni virus in virus influence.

BOLEZENSKI ZNAKI: zvišana telesna temperatura;

suh kašelj;

bolečine v prsnem košu;

težko dihanje.

TEŽA BOLEZNI JE ODVISNA: od splošne odpornosti organizma in od specifične odpornosti organizma proti določenemu povzročitelju.

Respiratorni sincicialni virus povzroča pljučnico predvsem pri dojenčkih in majhnih otrocih ter pri starejših osebah. Povzroča epidemije. Virus v družino običajno vnese šoloobvezni otrok.

Virus prenašamo s kužnimi kapljicami, ki s kašljanjem pridejo v zrak, na obleko, pohištvo in na predmete. Zelo so pomembne tudi roke. Na rokah osebe, ki neguje bolnika, in na predmetih v bolnikovi okolici je lahko prisoten še 24 ur.

PREPREČEVANJE : dojenje( protitelesa matere dojenčka ščitijo pred boleznijo);

izolacija bolnika;

umivanje rok.

 

5.1.6 INFLUENCA – GRIPA

 

 

Influenco povzročajo virusi influence A , B in C (virus C se ne spreminja in povzroča samo prehladne znake).

Posebnost A in B virusov je, da spreminjajo sestavo svoje ovojnice in se tako stalno bolj ali manj spreminjajo.

Naslednja značilnost influence je, da nastopa v epidemijah in tudi v pandemijah.

Epidemije influence A nastopajo vsake 2-3 leta, epidemije influence B pa na 4-6 let.

Epidemija se začne nenadoma in traja v nekem kraju le 5-6 tednov.

Virus influence lahko izoliramo od bolnika le v času epidemije.

POTA OKUŽBE:

Virus se prenaša s kužnimi kapljicami, ki jih bolniki razširjajo v okolico s kašljanjem in kihanjem. Razširja se tudi z neposrednim stikom, posrednim stikom ali z drobnimi prašnimi delci, na katerih obvisi virus.

Bolnik 1 teden izloča velike količine virusov in lahko okuži mnogo ljudi.

Inkubacija traja 1-3 dni.

ZNAKI BOLEZNI: nenaden začetek, mrzlica, visoka vročina, glavobol, močne bolečine v mišicah in križu, suh kašelj, bolečine za prsnico, pekoče bolečine v grlu, izguba apetita, bruhanje.

Bolezen poteka pri otrocih lažje.

KOMPLIKACIJE: virusna pljučnica;

bakterijska pljučnima;

poslabšanje kroničnega bronhitisa;

vnetje mišic;

pri otrocih okvara možganov in jeter;

vnetje možganov in srca.

PREPREČEVANJE: Cepivo, pripravljeno iz virusov, na katerih zasledimo zadnjo spremembo. Cepivo je uspešno v 65-92 %. Zaščita traja do 6 mesecev.

 

5.2. OTROŠKE KAPLJIČNE NALEZLJIVE BOLEZNI Z IZPUŠČAJI

 

 

5.2.1 ŠKRLATINKA

 

 

Škrlatinka je bolezen, ki jo povzroča betahemolitični streptokok skupine A. Streptokok izloča eritrogeni toksin – strup, ki povzroča nastanek izpuščaja pri neimunih bolnikih. Inkubacija je kratka – 1 do 3 dni, le redko dlje. Bolezen se prične hitro z mrzlico, povišano telesno temperaturo, bolečinami v žrelu, bolečimi, oteklimi bezgavkami. V hujših primerih bolezen spremljata tudi slabost in bruhanje. Izpuščaj se pojavi 12 do 48 ur kasneje in je najpogostejši v področju pazduh, spodnjega dela trebuha, notranjih delov stegen in na upogibnih straneh okončin. Izpuščaj je v majhnih točkah; če je zelo gost, lahko izgleda koža kot opečena od sonca, na otip nekoliko hrapava. Izpuščaj ne zajame kože obraza. Lica so zaripla, ob ustnih kotih se pojavi bel trikotnik. V fazi okrevanja opazimo luščenje konic prstov, dlani, podplatov; lahko pa tudi delov telesa, kjer je bil izpuščaj najbolj izražen.

Prebolela škrlatinka zapušča imunost, ki pa je specifična in se nanaša le na tip eritrogenega toksina, ki je povzročil okužbo. Bolnik torej lahko večkrat preboli škrlatinko, če jo povzročajo streptokoki, ki izločajo različne toksine.

 

5.2.2 OŠPICE-MORBILLI

 

 

Povzročitelj : virus.

Infekcija: kapljična. Virus najdemo v sluznici nosu, žrela. Prenaša se z dihanjem. Oseba je kužna 4 dni pred izbruhom izpuščaja.

Inkubacija: 9-11 dni.

Epidemiologija: bolezen je razširjena po vsem svetu. Sprejemljivost je splošna. Ne zbolijo dojenčki do 6. meseca starosti zaradi prirojene imunosti, ki jo dobijo v času nosečnosti.

Značilnost ošpic: ANERGIJA- izguba sposobnosti organizma, da reagira z drugimi antigeni. Ker organizem ne more reagirati na druge klice (od zunaj ali znotraj telesa), lahko nastopijo komplikacije.

 

Potek bolezni:

I. PRODROMALNI ŠTADIJ

Znaki: – temperatura je zvišana,

– kataralni znaki: suh kašelj, vnete oči, izcedek iz nosu (voden ali gnojen),

– izguba apetita,

– 2-3 dan se pojavijo bele pikice na sluznici jezika in ustni sluznici – ob zobeh. Te bele pikice so prvi znak, da gre za ošpice (koplikove pege).

II. ŠTADIJ ERUPCIJE

Po 2-3 dneh kataralnih znakov se temperatura dvigne na 40 °C. Kataralni znaki so bolj intenzivni. Pojavi se izpuščaj rdečkaste barve, najprej za ušesi, nato pa se razširi na obraz, vrat in oprsje. Drugi dan se razširi na telo, tretji dan pa na spodnje okončine. Po istem vrstnem redu izpuščaj izgine v cca. štirih dneh od pojava.

III. ŠTADIJ REKONVALESCENCE

Temperatura pade, kašelj se umiri. Na mestih izuščaja ostanejo še približno 10 dni pege rjavkaste barve.

 

Komplikacije: – pljučnica,

– vnetje srednjega ušesa,

– pseudokrup,

– najhujša pa je toksična oblika ošpic s komplikacijo bronhiolitis, ki je lahko smrtna. Bolnik se zaduši.

 

Zdravljenje : specifične terapije ni.

 

Za bolezen so dovzetni vsi ljudje, ki niso preboleli bolezni ali pa je od cepljenja preteklo že več let. Prebolela bolezen pušča trajno imunost.

 

5.2.3 NORICE

 

 

Povzročitelj je virus, ki je v mehurčkih izpuščaja in v sluznici dihal.

Prenos bolezni je direkten s kužnimi kapljicami, z vdihavanjem zraka. Okuženi predmeti nimajo velike vloge pri širjenju noric, ker pogine virus izven človeka v kratkem času. Sprejemljivost otrok za bolezen je splošna. Bolezen zapušča trajno imunost.

Inkubacija traja 2 do 3 tedne.

Bolezen se začne navadno s predznaki tako, da otroci zvečer nočejo jesti, ponoči slabo spijo, zjutraj pa se že pokaže izpuščaj. Ta se največkrat pokaže na obrazu in po lasišču ter se širi od zgoraj navzdol. Trup je vedno bolj prizadet kot okončine. Izpuščaj sestoji iz peg v velikosti prosa ali leče, okrogle in ovalne oblike. Čez nekaj ur se pege vzdignejo nad ravnino kože, postanejo torej papule. Po nekaj urah se zopet pokaže sredi take papule mehurček, napolnjen z bistro, brezbarvno tekočino. Mehurčki ostanejo od nekaj ur do nekaj dni. Izpuščaj prihaja v več zagonih. Vsa bolezen traja približno tri tedne.

Specifičnega zdravila za norice ni.

Specifičnega preprečevanja noric ne poznamo. Ko se norice pokažejo pri enem otroku, se širjenje po vrtcu težko prepreči zaradi dolge inkubacijske dobe.

 

Preprečevanje teh bolezni:

redno prezračevanje prostorov (igralnico je potrebno vsako uro temeljito prezračiti),

pogosto mokro čiščenje površin in igrač,

utrjevanje organizma (z vitamini bogata hrana in več gibanja na svežem zraku),

zaščitno cepljenje (npr. proti davici, oslovskemu kašlju, ošpicam, mumpsu …).

 

V primeru, da se znamenja bolezni pojavijo pri otroku v času bivanja v vrtcu, moramo obolelega otroka takoj izolirati od drugih otrok in poklicati starše, da ga odpeljejo iz vrtca in obdržijo doma, dokler popolnoma ne ozdravi.

Prostore, v katerih je bil bolan otrok, temeljito prezračimo in izvajamo poostren higienski režim v vseh prostorih vrtca za čas najdaljše inkubacijske dobe za nalezljivo bolezen, ki se je pojavila.

 

V vrtcih se v obliki epidemije (zlasti jeseni in pozimi) pojavljajo predvsem norice in škrlatinka.

 

Ob pojavu noric v vrtcu posebni ukrepi niso potrebni, le poostren higienski režim.

 

Kadar zboli več otrok v skupini (epidemija), moramo o tem obvestiti tudi zdravstveno inšpekcijo, ki odredi morebitne posebne protiepidemične ukrepe.

 

5.2.4 UKREPI V VRTCU OB POJAVU KAPLJIČNIH INFEKCIJ – EPIDEMIJE

 

 

Če v vrtcu otrok nenadoma zboli, ga izoliramo. Takoj obvestimo starše. Predmete in igrače, s katerimi je bil v kontaktu, odstranimo in operemo. Prostore, kjer se je nahajal bolnik, temeljito prezračimo.

O pojavu obolenj v vrtcu je potrebno obvestiti starše.

Otrok iz različnih skupin ne združujemo.

Prostore pogosto zračimo. Otrokom omogočimo čim več gibanja na prostem.

Na ležalnike pod glavice namestimo pleničke, ki jih vsakodnevno menjamo. Med ležalniki zagotovimo minimalen razmak 30 cm. Otroci naj bodo pri počitku nameščeni tako, da imata sosednja otroka skupaj glavo in noge. Zagotovimo pogostejšo menjavo prevlek za ležalnike.

Igrače in predmete iz blaga, ki jih ni mogoče stalno mokro čistiti, začasno umaknemo iz uporabe.

Otroke nadzorujemo pri umivanju rok.

Izredno pomembno je nadzorovati otroke pri usekovanju. Poskrbimo, da bodo nosovi in njihova okolica vedno čisti. Ko otroku obrišemo nos, si natančno umijemo roke. Otroke moramo stalno opozarjati ali jih z igro naučiti, kako si pravilno obrišejo nos, da dajo papirnati robec pred usta, kadar kihajo, kašljajo.

Začasno prenehamo z umivanjem zob.

Ob pojavu več primerov škrlatinke, streptokokne angine, gnojnega meningitisa, oslovskega kašlja in tuberkuloze se Zavod za zdravstveno varstvo lahko odloči za antibiotično profilakso za neposredne kontakte obolelih.

 

5.3 ČREVESNO NALEZLJIVE BOLEZNI

 

 

Mednje sodijo okužbe s hrano, nalezljive driske, griža, hepatitis, salmoneloze, okužbe s črevesnimi zajedavci …

Človek se okuži z blatom ali sečem bolnika ali nosilca povzročitelja. Lahko tudi z vodo, živili, preko mrčesa, živali, predmetov ali celo na okuženem zemljišču.

Povzročitelji vstopijo v prebavila skozi usta ali lahko povzročijo bolezenske spremembe na različnih organih.

 

Za preprečevanje teh bolezni je najpomembnejše:

osebna higiena, predvsem umivanje rok,

splošna higiena v sanitarijah,

preskrba s higiensko neoporečno pitno vodo in hrano,

higiensko odstranjevanje odpadkov,

uničevanje mrčesa in glodalcev.

 

5.3.1 OKUŽBE S HRANO

 

 

Okužbe s hrano so pogosto množična obolenja, ki nastanejo zaradi uživanja živil, okuženih z mikrobi ali njihovimi strupi.

Tudi v Sloveniji predstavljajo okužbe s hrano velik zdravstven problem.

Najpogostejši povzročitelji okužb s hrano pri nas so:

salmonele,

kampilobakter,

stafilokoki,

šigele,

beležimo pa tudi več virusnih okužb s hrano, katerih vzrok so največkrat rota virusi.

 

V vrtcih okužb s hrano praktično ni, kar je gotovo pripisati učinkovitemu izvajanju kontinuiranih preventivnih ukrepov za njihovo preprečevanje.

 

Ukrepi za preprečevanje okužb s hrano:

dosledna splošna in osebna higiena (predvsem umivanje rok),

dosledno ločevanje čistih in nečistih poti pri pripravi in delitvi hrane,

temeljito čiščenje in pranje živil,

ustrezna toplotna obdelava (najmanj 75 C),

ustrezno shranjevanje živil (pod 8 C in nad 75 C),

hiter transport in razdeljevanje hrane (trajati sme največ dve uri od takrat, ko je hrana skuhana),

oseba, ki je bolna, ima spremembe po koži rok ali gnojne rane, ne sme delati z živili.

 

Vse centralne in razdelilne kuhinje hranijo vzorce vseh obrokov, ki so bili pripravljeni oz. razdeljeni, v hladilniku na 5 C, najmanj 36 ur od časa priprave oz. razdeljevanja.

 

V vrtcu je zagotovljen stalen notranji nadzor ter občasen sistemski nadzor, ki ga opravi Zavod za zdravstveno varstvo in zdravstvena inšpekcija. Ta nadzor obsega: vizualni pregled, odvzem brisov na snažnost s čistih delovnih površin, posode, pribora in odvzem vzorcev živil za mikrobiološko preiskavo.

Najuspešnejša metoda za preprečevanje bolezni, ki se prenašajo s hrano, je po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije t.i. sistem HACCP. To je analiza tveganja kritične kontrolne točke.

HACCP sistem je mednarodno priznan in uveljavljen sistem za zagotavljanje proizvodnje varnega živila, ki temelji na preventivnem ukrepanju. Vključuje nadzor od proizvodnje do potrošnika. Od leta 2002 je ta sistem zakonsko uveljavljen v Sloveniji in velja tudi za vrtce.

 

5.3.2 ROTAVIRUS

 

 

Bolezenski znaki so: – driska (tekoč ali kašast iztrebek z primesjo sluzi in

klicami),

– bruhanje,

– krči v trebuhu,

– zvišana telesna temperatura,

– pri okužbi z Rotavirusom tudi kašelj in izcedek iz nosu.

Virusne driske lahko nastanejo posamično ali epidemično. Pogosto zbolijo novorojenčki, dojenčki in majhni otroci.

 

Povzročitelj se prenaša: – direktno; z umazanimi rokami,

– posredno; z okuženimi predmeti, npr. igračami.

 

 

5.3.3 SALMONELOZE

 

 

Salmoneloze so infekcije, povzročene z enteritisnimi salmonelami. Svoj rezervoar imajo v živalih, izvor okužbe pa je lahko človek: bolnik, rekonvalescent ali klicenosec.

Za človeka so te salmonele veliko manj kužne kot tifusne in paratifusne in jih mora biti veliko število, da povzročijo infekcijo. Drugače pa je pri malih otrocih, ki zbolijo že pri infekciji z majhno količino klic.

Infekcija z enteritisnimi salmonelami je pri živalih zelo razširjena, vendar žival ne kaže znakov bolezni. Infekcija je pri njih omejena na črevo in bezgavke. Pri zakolu se s črevesno vsebino lahko okuži meso. Meso lahko okuži tudi klicenosec z okuženimi rokami. Glavna pot prenosa teh salmoneloz so živila živalskega izvora: meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, jajca.

 

Inkubacija traja 8 – 48 ur. Znaki obolenja so bolečine v trebuhu, bruhanje in driska. Posebno pri otrocih je tudi temperatura zvišana, prisotni so znaki izsušitve. Veliko je število inficiranih, ki razen prisotnosti povzročitelja v blatu nimajo drugih znakov. Bolniki izločajo salmonele z blatom, včasih tudi z izbruhano vsebino. V času bolezni je bolnik kužen, klice lahko izloča tudi dalj časa, vendar navadno ne dlje kot 3 mesece. Pri dojenčkih traja klicenoštvo tudi dlje. Posebno nevarni so izločevalci salmonel, če so zaposleni pri pripravljanju hrane, ker jo lahko okužijo.

 

Preprečevanje salmoneloz:

– osebna higiena,

higiena nabave in ravnanja z živili,

pripravljeno hrano takoj razdelimo, pogrevanje ni dovoljeno.

 

5.3.4 KAMPHILOBAKTER

 

 

Kamphilobakter je bolezenska klica, ki se vede podobno kot salmonele, le da jo je bilo težje izolirati. Nastopa prav tako pogosto kot salmonele, izvor so živila živalskega izvora. Inkubacija traja 1 dan do 7 dni. Tudi bolezenski znaki so podobni kot pri salmonelah.

 

5.3.5 UKREPI OB POJAVU ČREVESNO NALEZLJIVIH BOLEZNI

 

 

Poostrimo higienski režim,

če je potrebno, obvestimo pristojno epidemiološko službo ZZV,

spremljanje zdravstvenega stanja otrok in zaposlenih, da odkrijemo morebitne nove primere obolenja,

bakteriološki pregled blata otrok in zaposlenih,

temeljito čiščenje in dezinfekcija kuhinjskega bloka,

temeljito čiščenje in dezinfekcija sanitarij in igralnice,

pravilno ravnanje s perilom ( plenice!),

otroci, ki imajo drisko in bruhajo morajo ostati doma in naj ne hodijo v vrtec. Otrok se lahko ponovno vključi v kolektiv, ko je od zadnjega bruhanja ali odvajanja tekočega blata minilo vsaj 24 ur.

 

5.4 ZAJEDAVCI (PARAZITI)

 

 

Med zajedavce štejemo večcelične živali, ki živijo na človekovi koži (ali na živali oziroma rastlini), v prebavilih ali v raznih tkivih, kjer odjedajo gostitelju hrano, pijejo telesne sokove oziroma načenjajo dele njegovega telesa. Telo pri tem slabi, lahko pride celo do alergije na povzročitelja.

 

5.4.1 NAVADNA GLISTA

 

 

Dolga je do 30 cm. Živi v tankem črevesu človeka. Samica leže jajčeca, ki pridejo s človeškim blatom v zemljo, iz prepustnih greznic tudi v vodo. Muhe ali druga golazen lahko prenese jajčeca iz blata na sadje in zelenjavo. Da se jajčeca lahko naprej razvijajo, morajo biti vsaj 2 do 3 tedne v zemlji. Če človek poje zelenjavo, ki ni dobro oprana, ali z jajčeci onesnaženo hrano, se v želodcu izležejo ličinke. Te pregrizejo sluznico tankega črevesa, vdrejo v kri, ki jih nese skozi jetra v srce in od tam v pljuča. Ker med tem ličinke rastejo, ne morejo iz pljuč naprej skozi tanke žile; prevrtajo jih, nato potujejo iz pljučnih mehurčkov po sapniku navzgor do žrela. S slino vred jih požremo, največkrat med spanjem. Spet potujejo iz želodca v tanko črevo, kjer se razvijejo v odrasle gliste. Samica lahko znese 200.000 jajčec na dan. Gliste prav posebno prizadenejo otroke. Ti so bledi, nemirni in se slabo razvijajo; občasno jim smrdi iz ust, v grlu in nosu pa jih srbi.

 

5.4.2 PODANČICA

 

 

Živi v človeškem debelem črevesju; je približno 1 cm dolga in leže jajčeca najraje ponoči v okolici danke. Ker s tem povzroča srbenje, se človek praska. Tako pridejo jajčeca na roke, predvsem za nohte. Ko se dotaknemo ust, prenašamo jajčeca v usta in od tam v želodec in črevo. Gre torej za zelo hitro okužbo.

 

 

 

5.4.3 PASJA TRAKULJA

 

 

Je posebnost med zajedavci človeka, ker v človeku nikoli ne odraste. Človeku škodi na stopnji ličinke. Končni gostitelj je pes. Vmesni gostitelj se okuži z jajčeci. Vmesni gostitelji so lahko: človek, ovca, govedo, koza, prašič. Človek se lahko okuži s sadjem, zelenjavo, s peskom in preko rok, če so prišli v stik z blatom okuženega psa.

Ko vmesni gostitelj jajčeca zaužije, se iz jajčec razvijejo ličinke, ki predrejo črevesno steno in pridejo v krvni obtok. Kri jih raznese po vsem telesu – v jetra, pljuča, možgane, ledvica in druge organe. Iz ličink nastane mehurnjak, ki lahko v nekaj letih zraste do velikosti otroške glave. Razvojni ciklus se pri vmesnem gostitelju na stopnji mehurnjaka ustavi.

Odrasla trakulja se lahko razvije le, če z mehurnjakom okuženo meso vmesnega gostitelja požre pes, lisica ali volk.

Z jajčeci pasje trakulje se po navadi okužijo otroci. Težave se najpogosteje pojavijo šele po 5-20 letih ali nikoli in so posledica pritiska rastočega mehurnjaka na sosednja tkiva.

 

5.4.4 UKREPI V VRTCU

 

 

Psom preprečimo dostop do otroških igrišč oz. peskovnikov.

Dobro operimo sadje in zelenjavo.

Po božanju psa si vedno umijmo roke.

Ne dovolimo, da pes liže otroke po obrazu.

Po prihodu z igrišča ali sprehoda si vedno temeljito umijemo roke (za nohti ).

 

5.5 BOLEZNI, KI SE PRENAŠAJO Z DOTIKOM

 

 

5.5.1 KRASTAVOST (IMPETIGO)

 

 

Impetigo je bakterijska okužba kože. Nastane lahko kjerkoli na telesu, najpogosteje pa okrog nosu in ust.

 

BOLEZENSKI ZNAKI

Na majhnem območju kože nastanejo drobni mehurčki. Ti kmalu počijo in pustijo za seboj rdečo, vlažno kožo, ki se rosi. Počasi se prizadeto območje pokrije z rumenkasto krasto. Nato se okužba na robovih širi naprej, nova okužena območja se lahko prikažejo drugod.

Krastavost je nalezljiva bolezen, posebno pri otrocih.

 

Krastavost je pogostna, in to bolj pri otrocih kot pri odraslih. Vsako leto pride k zdravniku zaradi nje ena oseba od stotih.

 

Krastavost je nevarna samo pri novorojenčkih. Pri njih lahko nastanejo veliki mehurji, velika področja kože pordečijo in se začnejo luščiti. Bolezen pri novorojenčku pogosto ni omejena samo na kožo, temveč se mu poslabša splošno zdravstveno stanje. Nekatere vrste impetiga vodijo v glumerulonefritis (vnetje ledvičnih čašic).

 

5.5.1.1 UKREPI V VRTCU

 

 

Če je otrok v vrtcu, mora uporabljati svojo lastno brisačo in druge toaletne pripomočke, da se okužba ne širi na druge.

Dosledno izvajajte higieno, predvsem umivanje rok.

Otroku sterilno pokrijte kraste. Prizadete kože v vrtcu ne mažemo.

Otrok mora čimprej k zdravniku, ker se nezdravljeni impetigo širi.

 

5.5.2 MIKROSPORIASIS – MIKROSPORIJA ( MAČJA BOLEZEN) – GLIVIČNO OBOLENJE

 

 

IDENTIFIKACIJA: Bolezen se začne z majhno papulo (izpuščajem na koži obraza, vratu, rok, prsi, lasišča), ki se širi v okolico. Koža je pordela in pokrita s sivimi luskami. Prizadeti lasje postanejo krhki in se lomijo. Pride do alopecije, lokalizirano ostro omejene plešavosti – lasje po ozdravitvi ponovno zrastejo. Lasje so odlomljeni nekaj mm nad kožo.

POVZROČITELJ: Glivice vrste micosporum ( M. canis)

POJAVLJANJE: Po vsem svetu, zlasti v naseljih, urbaniziranih predelih, povsod, kjer so mačke in psi.

REZERVAR : Potepuške mačke in psi.

NAČIN PRENOSA: Direkten in indirekten kontakt z lasmi oziroma dlako inficiranih oseb in živali (npr. ljubkovanje mačk, naslonjala sedežev, ležalniki, toaletni pribor, pokrivala).

INKUBACIJA : 3-10 dni.

SPREJEMLJIVOST: Zelo sprejemljivi so otroci pred puberteto.

 

5.5.2.1 PREPREČEVANJE MIKROSPORIJE ( MAČJE BOLEZNI) V VRTCU

 

obenem tudi za preprečevanje širjenj drugih nalezljivih bolezni, npr. stekline, glivičnih obolenj, garij, itd.

 

pojavu obolenja obvestimo vse starše in jih seznanimo o načinu prenosa infekcije,načinu preprečevanja infekcije in osebni higieni.

Če gre za epidemijo, obvestimo tudi Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana.

Če je potrebno, Zavod za zdravstveno varstvo opravi epidemiološko poizvedovanje o viru okužbe in poteh širjenja ter kontaktih.

Veterinarska služba opravi epizootiološko poizvedovanje o bolezni pri živalih in ustrezno ukrepa.

Izolacije praviloma ni. Lečeči zdravnik odredi izolacijo le glede na težo klinične slike in možnost izvajanja terapije. Oboleli otroci, ki obiskujejo vrtec, ostanejo doma do negativnega mikološkega izvida oz. dokler določi zdravnik (odvisno od lokacije kožnih sprememb).

Temeljito umivanje rok po prihodu z otroškega igrišča (peskovniki, igrala).

Ob pojavu bolezni v vrtcu dnevno menjavanje perila z ležalnikov in drugih kontaminiranih predmetov.

Vzgoja otrok, da se izogibajo tesnih stikov (božanje, pestovanje) zlasti z nepoznanimi živalmi( preprečevanje prenosa tudi drugih nalezljivih bolezni, npr. stekline) in da ne gredo v bazene ter k frizerju, dokler imajo na koži glivične spremembe.

Sprotno temeljito čiščenje vseh prostorov (garderobne omarice …).

Shranjevanje in sprotno odstranjevanje organskih odpadkov na način, da ne bodo dostopni potepuškim živalim.

Stalen nadzor nad izvajanjem ukrepov.

 

 

5.5.3 UŠIVOST

 

 

V zadnjem desetletju je ušivosti v Sloveniji ponovno več. Vzrok za to moramo iskati v veliki migraciji prebivalstva, neurejenih življenjskih razmerah in veliki gostoti ljudi, posebno otrok v vrtcih in šolah.

 

Pri otrocih, ki imajo negovano lasišče, kakršnega imajo uši posebno rade, ponavadi težko najdemo razvite živali, z lahkoto pa njihova jajčeca, prilepljena na lase, največkrat za uhlji. Jajčeca, ki jim pravimo gnide, so sivkaste barve, odrasla uš pa, kadar ušivost dovolj dolgo traja, svojo barvo prilagodijo barvi las okuženega, kar dodatno oteži iskanje parazitov. Obolelega lasišče srbi, se praska, s tem pa rani kožo v lasišču. Ta se neredko zagnoji in pri zanemarjenih ljudeh (žal tudi otrocih) vidimo tedaj zlepljene lase na lasišču, ki je pokrito s krastami in se gnoji.

 

5.5.3.1 UKREPI V VRTCU

 

 

Če pri otroku najdemo gnide, takoj pregledamo glavice vsem otrokom v skupini.

O pojavu ušivosti takoj obvestimo vse starše in jim podamo tudi kratka navodila, kako morajo ukrepati.

Otrok naj ne gre v vrtec, dokler mu starši ne odpravijo uši. Starši morajo pregledati VSE DRUŽINSKE ČLANE in razušiti lasišče vsem tistim, pri katerih so našli gnide ali uši.

Vso posteljnino takoj preoblečemo in jo damo ločeno od drugega perila v pranje.

Poskrbimo za občasne preglede lasišč otrok, da preprečimo ponovne okužbe.

Razuševanje je obvezno in je uspešno le, če so pregledani in razušeni res vsi družinski člani in vsi predmeti, s katerimi so bili v stiku.

 

5.6 UGRIZ KLOPOV

 

 

Klopi so zunanji paraziti toplokrvnih živali. Prenašajo povzročitelje številnih nalezljivih bolezni, med njimi sta najbolj poznani lymska borelioza in klopni meningoencefalitis.

Lymska borelioza je bolezen, ki se sprva pojavi s kožnim izpuščajem. Izpuščajev je lahko več, ponavadi pa se pojavi ena lezija-rožnat madež na koži, ki se veča, pri tem pa v centru obledi. Prva faza bolezni lahko poteka tudi brez izpuščajev, sledi ji druga faza, med katero je prizadet centralni živčni sistem, nato sledita še fazi, med katerima se pojavi artritis, v kombinaciji ali brez prizadetosti srca. Klinična slika bolezni se razvija v več letih ali pa samo v nekaj mesecih. Bolezen se zdravi z antibiotiki, terapija je tem bolj učinkovita, čim prej se bolezen odkrije.

 

Klopni meningoencefalitis poteka v dveh fazah, sprva se izraža z neznačilnimi bolezenskimi znaki, kot so slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol, vročina, možni so lahni prehladni znaki, bolečine v trebuhu z diarejo in bljuvanjem. Po t. i. prostem obdobju, med katerim je bolnik brez znakov bolezni in traja od ena do dvajset dni, se začne obdobje bolezni med katerim se pojavijo znaki prizadetosti osrednjega živčevja-prizadete so možganske ovojnice, lahko pa tudi sami možgani in možgansko deblo.

 

Zdravila proti klopnemu meningoencefalitisu ni, edina zaščita je cepljenje ter zaščita pred vbodi klopov.

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je obvezno za vojaške obveznike ter dijake in študente, ki so pri praktičnih vajah izpostavljeni nevarnosti okužbe. Cepljenje je priporočljivo za otroke in ostale, ki živijo na endemičnih področjih (področjih, kjer se nahaja veliko okuženih klopov).

 

5.6.1 UKREPI PRI UGRIZU KLOPOV

 

 

Pred vbodi klopov se zaščitimo z ustrezno obleko, uporabo repelentov, ki onemogočajo ali otežkočijo klopu, da se prisesa.

Po vrnitvi s sprehoda po gozdu ali obronkih gozda je potrebno pregledati otroke (telo, obleko in druge predmete). Zelo natančno je potrebno pregledati lasišče, predele za uhlji, pregibe. Če je klop prisesan več kot 24 do 48 ur, po nekaterih podatkih pa že po 6 urah, se verjetnost za okužbo močno poveča. Zato ga je potrebno čim prej odstraniti, lahko s pomočjo pincete. S pinceto z zaostrenimi konicami se prime klopa tik ob koži in počasi izvleče. Nenaden sunkovit poteg lahko povzroči, da se klop zatrga. Klopa se lahko odstrani z vrtenjem v smeri ali v nasprotni smeri od urinega kazalca. Po odstranitvi klopa je potrebno mesto vboda razkužiti (Spitaderm ali pripravek Sting Eze).

Otroka je potrebno opazovati. Pozorni morate biti na prej omenjene znake (rožnat madež na koži, ki se veča, pri tem pa v centru obledi – tudi več tednov po ugrizu).

O ugrizu klopa obvestite starše, da bodo tudi oni pozorni na morebitne pojave bolezenskih znakov. V kolikor klopa sami ne morete odstraniti, obvestite starše, da otroka odpeljejo v zdravstveni dom.

 

5.7 BOLEZNI, KI SE PRENAŠAJO S KRVJO ALI IZLOČKI

 

 

Kri in drugi telesni izločki vsebujejo povzročitelje hudih nalezljivih bolezni, ki se prenesejo z vbodom z ostrimi predmeti, na katerih so ostanki krvi ( odvžene igle, zobne ščetke …). Med temi boleznimi so sedaj najbolj poznani aids, hepatitis B in hepatitis C, ki sta prav tako nevarni in težki bolezni.

 

5.7.1 UKREPI ZA PREPREČEVANJA ŠIRJENJA BOLEZNI S KRVJO

 

 

Osnovno pri preprečevanju teh bolezni je preprečevanje stika s krvjo in izmenjavanja osebnih ostrih predmetov, na katerih so lahko ostanki krvi. Ob pomoči pri krvavitvi moramo paziti, da se izognemo nezavarovanemu stiku s krvjo. S krvjo onesnažene površine pred čiščenjem prelijemo z razkužilom ter nato očistimo.

Z običajnimi stiki v kolektivu se aids ne prenaša.

 

 

6 VROČINSKI KRČI

 

 

Krči so pri majhnih otrocih običajno posledica naglega zvišanja telesne temperature ob nastopu bolezni. Nenadna vročina razdraži možgane, ki so pri mlajših otrocih bolj zdražljivi kot pri starejših ljudeh. Razdraženi možgani oddajajo nenormalna sporočila živcem, ti pa spet ukazujejo mišicam, naj se skrčijo in otrpnejo.

Nagnjenost k vročinskim krčem je običajno dedna. Otrok, ki so nagnjeni k vročinskim krčem, je v starosti 6 mesecev do 5 let 3 do 5 %. Do šolske dobe navadno te težave prenehajo.

En sam krč otroku ne more škodovati. Hudi napadi, npr. vsak drugi mesec, pa so neprijetni. Zato se je potrebno v primeru, da ima otrok vročinske krče, posvetovati z zdravnikom. Zdravnik običajno svetuje, da otroku, ki je nagnjen k vročinskim krčem, ob bolezni vedno čimprej ,, zbiti” povišano telesno temperaturo. Razen tega bo verjetno predpisal ,, terapijo”, ki jo damo otroku ob prvem znaku bolezni. Prav tako bo morda svetoval, da je potrebno otroka, kadar bo povsem zdrav, pregledati, da bodo povsem zanesljivo ugotovili, ali gre zares samo za vročinske krče ali pa se morda za tem skriva kaka vrsta božjasti oz. epilepsije.

 

 

KAKO PREPOZNAMO VROČINSKE KRČE?

Otrok bo na lepem med igro “ dobil napad”. Ves bo otrpnil, potem pa se bodo mišice na rokah, nogah in na telesu sprostile in se spet skrčile, tako da bo otrok trzal in se stresal. Krči lahko zgrabijo vse telo ali pa samo roke in noge; otrok se bo morda kremžil in stiskal zobe. Pogosteje pa se bo otrok med spanjem ali dremežem malo stresal in bo nasploh videti nemiren. Če ga boste dvignili ali prebudili, ga bodo verjetno zgrabili krči.

 

6.1 KAKO UKREPATI

 

 

Krči niso smrtno nevarni in so sploh videti veliko hujši, kot v resnici so. Lahko pa je nevarno pustiti otroka samega, medtem ko tečete telefonirat ali iskat pomoč.

Ostanite pri otroku, da mu boste pomagali, če bi bruhal in potem izbljuvke vdihnil ali pa se poškodoval z udarcem v glavo.

Če otrok ni že v postelji, ga položite na tla, in sicer na bok ali na trebuh, z glavo obrnjeno vstran.

Ne poskušajte obvladati otrokovih opletajočih udov, saj lahko pretegnete mišico ali pa celo zlomite kost.

Otroku ne poskušajte razkleniti čeljusti, saj je nevarneje, da mu boste poškodovali čeljusti, kakor pa da si bo pregriznil jezik.

Krči bodo trajali samo nekaj trenutkov, največ pa minuto ali dve. Brž ko napad mine, se otrok prebudi in se takoj potem pogrezne v spanec ali pa preide naravnost iz nezavestnega stanja med napadom v spanje.

Brž ko se otrok umiri, pokličemo starše.V primeru, da jih ne dobimo takoj, lahko za nasvet pokličemo tel št. 112 (reševalno službo) ali 323-3060 (urgenco) in se ravnamo po njihovih navodilih. Medtem ko čakamo, poskušamo otroka ohladiti. Temperature ni potrebno meriti, saj se je gotovo zvišala že zaradi krčev in lahko torej domnevate, da je bila previsoka. Otroka najprej slecite, pustite mu le toliko obleke, da mu ne bo neprijetno. Potem pa ga pokrijete z rjuho in mu z mlačno vodo močite obraz, roke in vrat ter pustite, da se posuši.

 

7 ASTMA

 

 

Astma je najpogostejša kronična bolezen pri otrocih. Ima jo 10 % slovenskih otrok. Bolezen se v 50 % prične pred 2. letom otrokove starosti in kar v 80 % pred 5. letom. Astma se torej pri veliki večini bolnikov začne v zgodnjem otroškem obdobju in ne šele pozneje v odrasli dobi.

Astmo se da zdraviti tako uspešno, da velika večina otrok svoje bolezni ne občuti in v vsakdanjem življenju zanje ne predstavlja nobenih omejitev. Slabo zdravljena astma zavira otrokovo rast in normalen razvoj pljuč. Lahko celo ogrozi otrokovo življenje.

 

Zdravnik staršem napiše načrt za zdravljenje, kako mora otrok dobivati zdravila, kadar je zdrav, pa tudi, kaj je treba spremeniti, če se astma poslabša. Ta načrt naj bi dobili tudi vzgojitelji.

 

Otrok z astmo je lahko normalno vključen v vrtčevski kolektiv.

 

Če hočemo, da bo otrok varen v vrtcu morajo starši vzgojiteljici dostaviti zgoraj omenjeni načrt ali navodilo zdravnika kako, kdaj in zakaj otrok potrebuje zdravilo ter kdaj se pojavi njihov učinek in kako dolgo traja.

 

Vzgojitelj mora dobiti tudi navodilo, kje se zdravilo hrani (na sobni temperaturi ali v hladilniku …), spremljati pa mora tudi rok trajanja zdravila.

 

Znaki za poslabšanje astme so:

piskanje v prsnem košu,

vdiranje jamic na vratu, v žlički in vdiranje medrebrnih prostorov,

izdih zraka dlje kot pri zdravem in je forsiran, aktiven,

dihanje je hitrejše.

 

7.1 KAJ STORITI

 

 

Če se znaki pojavijo v vrtcu, se je potrebno pri otroku ravnati točno popisnih zdravnikovih in starševih navodilih, če jih vzgojitelj ima,v nasprotnem primeru takoj poklicati starše in številko 112 ali splošno nujno medicinsko pomoč 232-30-60 in se ravnati po njihovih navodilih.

 

 

8 EPILEPSIJA

 

 

Epilepsija je bolezen s ponavljajočimi se napadi. Napadi so zunanji izraz nenadne nepravilne dejavnosti možganskih celic. Od kraja, kjer se epileptična motnja začne in od poti njenega širjenja po možganih je odvisna oblika napada: opazujemo različne kombinacije motenj gibalnih, čustvenih, vegetativnih, čustvenih in duševnih sprememb, z moteno ali ohranjeno zavestjo.

Napad se lahko kaže predvsem kot spremenjeno doživljanje okolice, morda spremljano s strahom, kar uvaja predhoden opozorilni občutek spuščanja in dvigovanja v žlički, avtomatično oblizovanje, požiranje, lahko tudi govorjenje, večinoma brez vsakršnih krčev.

Vzroki za tovrstno nepravilnost v delovanju so številni: poškodbe, vnetja, prirojene nepravilnosti v zgradbi možganske skorje, pri otroku izjemoma tumorji ali žilne bolezni, dednost.

Včasih se napadi prožijo v posebnih okoliščinah, ki pa niso vzrok za nastanek bolezni: primanjkljaj spanca, izpostavljenost določenim frekvencam bliskov (video igrice …) itd.

 

8.1 KAKO RAVNATI OB NAPADU V VRTCU

 

 

Večina napadov traja manj od pet minut in sami prenehajo.

Odstranimo nevarne predmete, ob katerih bi se otrok v napadu lahko ranil, odpnemo ovratnik, otroka obrnemo na bok, da olajšamo iztekanje sline, tudi aktivno čistimo ustno votlino, če je do napada prišlo med hranjenjem ali če otrok bljuva; vse to naredimo, ko je mogoče: krčevitega stiskanja zob ne moremo premagati, zato ničesar ne vtikamo med zobe (žlice, prste …). Če napad ne poneha po 3 minutah, uporabimo sredstva za hitro prekinjanje napadov (če jih vzgojiteljica ima skupaj z navodilom zdravnika) in kličemo zdravniško pomoč.

Za čas napada šteje le aktivni del, npr. krči, ne pa spanje s hropečim dihanjem potem, ko krč že popusti.

Pri večini ostalih napadov (absence, avtomatizmi) ni treba storiti nič posebnega. Če so napadi dolgotrajnejši, le pozorno spremljamo dogajanje, odstranimo nevarne predmete, ne silimo v otroka med napadom.

Po napadu otrok večkrat potrebuje počitek, zaspi za uro ali dve in se nato lahko normalno pridruži ostali skupini.

Vrstnikom je potrebno v dogovoru z otrokom, ki je imel napad, in z njegovimi starši dogodek čimbolj jasno razložiti.

Če se je napad pojavil prvič, vselej takoj obvestite starše in zdravstveno službo (112 ali 232-30-60) ne glede na trajanje napada.

Če se napadi ponavljajo pri otroku na znan način, in že dobiva zdravila, se s starši dogovorite za ravnanje (navodila zdravnika za dajanje terapije ter navodilo za shrambo terapije).

 

9 ALERGIJSKE BOLEZNI

 

 

Otrok z alergijsko boleznijo, ki se vključuje v katero koli skupnost, zanjo ni prav nič nevaren.

Lahko pa so za otroka dejavniki okolja izredno nevarni. Če pride z njimi v stik, lahko sprožijo znake bolezni, ki v najtežjih primerih tudi ogrožajo življenje.

 

Alergen, ki običajno prvi povzroči alergijsko reakcijo pri dojenčku, je kravje mleko. Z njim se otrok lahko senzibilizira že v materi, kasneje pa preko materinega mleka oziroma z mlečnimi dodatki. Alergija na kravje mleko v 80 % izzveni do končanega drugega leta starosti, alergija na jajca po nekaj letih, alergija na arašide pa traja vse življenje. Znano je, da otroci, ki se v prvih letih senzibilizirajo z alergeni jajca, v 40 % kasneje obolijo za astmo.

 

V kolikor otrok potrebuje dietno prehrano, starši prinesejo zdravniško potrdilo s seznamom prepovedanih in dovoljenih živil. Vsako spremembo diete starši sporočajo organizatorki ZHR in prehrane. Vsako novo šolsko leto je potrebno obnoviti oz. dostaviti novo.

Za pripravo dietnih obrokov je odgovorna centralna kuhinja. Ustreznost obroka preveri tudi delavka v razdelilni kuhinji in delavka v oddelku, ki tudi posreduje informacije v centralno kuhinjo o ješčnosti otroka.

 

 

Zavedati se moramo, da je zdravljenje izključna domena zdravnika. Pri tem moramo upoštevati tudi vsa njegova navodila. Še tako učinkovito zdravilo, ki ga damo napačnemu bolniku ob nepravem času in na napačen način, se lahko spremeni v nevaren strup, kar velja zlasti za otroško obdobje.

 

 

 

Literatura:

 

 

Kraker-Starman dr. A.: Higienski minimum. Gospodarski vestnik. Ljubljana, 1991

Prof. dr. Marica Marolt Gomišček, dr. med.Infekcije zgornjih in spodnjih dihalnih poti. Meridoana d.o.o. Ljubljana, 1997

Kako deluje? Bolezni. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana, 1979

Skupnost otroškega varstva Slovenije. Standardi in normativi za družbeno vzgojo in varstvo predšolskih otrok. Ljubljana, 1982

Anon. Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Navodilo o ukrepanju ob najdbi odvrženih injekcijskih igel. Ljubljana, 1998

Anon. Zavod za zdravstveno varstvo. Ljubljana, Ukrepi ob pojavu škrlatinke ali streptokokne angine v kolektivu. Ljubljana, 1997

Letnar-Žbogar Nives, dr. med. Dodatno navodilo za čiščenje zob – zobne ščetke, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Ljubljana, 1995

Prim. dr. Metka Macarol-Hiti. Male živali v vrtcih. Republiški sanitarni inšpektorat. Ljubljana, 1992

Anon. Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Navodilo o postopku odstranjevanja klopov. Ljubljana, 1994

I. Eržen: Izbrana poglavja iz higiene in epidemiologije za zaposlene v živilski stroki, ZSTI Slovenije. Ljubljana, 2000.

Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Ur. l. RS, št. 73/2000